Page 199 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 199
Nekatere znacˇilnosti in izbrani ucˇinki križarjenj 199
ževanju je še posebno ocˇiten tam, kjer je promet ladij za križarjenje
vecˇji in tamkajšnja pristanišcˇa/sidrišcˇa hkrati uporablja vecˇ ladij. Li-
teratura navaja probleme, ki zadevajo ravnanja z odpadki z ladij na
Floridi, v Aljaski, Kaliforniji in v pristanišcˇih New Yorka, Seattla, Mi-
amija, Ft. Lauderdala in Galvestona. Sodobno grajene ladje so glede
odpadkov samozadostne (angl. selfcontained), saj skrbno zbrane, lo-
cˇene trdne odpadke in del rabljenih tekocˇin oddajo v maticˇnem pri-
stanišcˇu, odplake pa v dolocˇeni meri v lastni cˇistilni napravi ocˇistijo
in segmentirano uporabljajo v sistemu.
V sporazumu marpol (Convention for the Protection of Pollution
from Ships), ki so ga leta 1953 sprejeli v Londonu, so v obrisih dolo-
cˇene smernice za omejitev emisij in zmanjšanje polucije svetovnih
morij. Nekaj desetletij so države potrebovale, da so udejanjile navo-
dila, ki zadevajo pssa (Particular Sensitive Sea Areas). Število izkr-
canj potnikov na obalah Antarktike so omejili, zakonsko pa so drža-
ve omejile ali prepovedale tudi plovbo ladij za križarjenje med otoki
Velikega koralnega grebena – Great Barrier Reef (Avstralija), v prelivu
Torres (Papua Nova Gvineja), delu preliva Inside Passage in na neka-
terih priobalnih obmocˇjih Aljaske (Kanada, zda), pri arhipelagu Ga-
lapagos (Ekvador) in arhipelagu Sabana-Camagüey (Kuba), ob oto-
ku Malpelo (Kolumbija), otocˇju Florida Keys (zda), v morju Wadden
(Danska, Nemcˇija, Nizozemska), np Paracas (Peru), v nekaterih pre-
livih med Kanarskimi otoki (Španija) ter na nekaterih obmocˇjih Balt-
skega morja (World Tourism Organization, 2010). Obcˇinske uprave
Dubrovnika in Kotorja so (zaradi opominov unesca) prepovedale
vplutje vecˇjega števila ladij hkrati, beneške mestne oblasti pa so pred
leti sprožile postopek za prepoved vplutja ladjam z vecˇ kot 96.000
brt po doslej ustaljeni plovni poti. Uporaba kanala Guidecca, mimo
Trga Sv. Marka v Benetkah, je dovoljena le ladjam z manjšo tonažo od
navedene (Croatia’s Adriatic Gem Limits Number of Tourists to Fight
Overcrowding, 2018; Venezia Autentica, 2016). Z ustrezno spremem-
bo ponudbe ladij za potovanja po severnem Jadranu so se ladjarji
tem kriterijem v letu 2019 že podredili.
Literatura
Cardemil, C. V., in Hall, A. J. (2019). Norovirus. V G. W. Brunette in J. B.
Nemhauser (ur.), cdc yellow book 2020: Health information for in-
ternational travel (4. poglavje). https://wwwnc.cdc.gov/travel/
yellowbook/2020/travel-related-infectious-diseases/norovirus
ževanju je še posebno ocˇiten tam, kjer je promet ladij za križarjenje
vecˇji in tamkajšnja pristanišcˇa/sidrišcˇa hkrati uporablja vecˇ ladij. Li-
teratura navaja probleme, ki zadevajo ravnanja z odpadki z ladij na
Floridi, v Aljaski, Kaliforniji in v pristanišcˇih New Yorka, Seattla, Mi-
amija, Ft. Lauderdala in Galvestona. Sodobno grajene ladje so glede
odpadkov samozadostne (angl. selfcontained), saj skrbno zbrane, lo-
cˇene trdne odpadke in del rabljenih tekocˇin oddajo v maticˇnem pri-
stanišcˇu, odplake pa v dolocˇeni meri v lastni cˇistilni napravi ocˇistijo
in segmentirano uporabljajo v sistemu.
V sporazumu marpol (Convention for the Protection of Pollution
from Ships), ki so ga leta 1953 sprejeli v Londonu, so v obrisih dolo-
cˇene smernice za omejitev emisij in zmanjšanje polucije svetovnih
morij. Nekaj desetletij so države potrebovale, da so udejanjile navo-
dila, ki zadevajo pssa (Particular Sensitive Sea Areas). Število izkr-
canj potnikov na obalah Antarktike so omejili, zakonsko pa so drža-
ve omejile ali prepovedale tudi plovbo ladij za križarjenje med otoki
Velikega koralnega grebena – Great Barrier Reef (Avstralija), v prelivu
Torres (Papua Nova Gvineja), delu preliva Inside Passage in na neka-
terih priobalnih obmocˇjih Aljaske (Kanada, zda), pri arhipelagu Ga-
lapagos (Ekvador) in arhipelagu Sabana-Camagüey (Kuba), ob oto-
ku Malpelo (Kolumbija), otocˇju Florida Keys (zda), v morju Wadden
(Danska, Nemcˇija, Nizozemska), np Paracas (Peru), v nekaterih pre-
livih med Kanarskimi otoki (Španija) ter na nekaterih obmocˇjih Balt-
skega morja (World Tourism Organization, 2010). Obcˇinske uprave
Dubrovnika in Kotorja so (zaradi opominov unesca) prepovedale
vplutje vecˇjega števila ladij hkrati, beneške mestne oblasti pa so pred
leti sprožile postopek za prepoved vplutja ladjam z vecˇ kot 96.000
brt po doslej ustaljeni plovni poti. Uporaba kanala Guidecca, mimo
Trga Sv. Marka v Benetkah, je dovoljena le ladjam z manjšo tonažo od
navedene (Croatia’s Adriatic Gem Limits Number of Tourists to Fight
Overcrowding, 2018; Venezia Autentica, 2016). Z ustrezno spremem-
bo ponudbe ladij za potovanja po severnem Jadranu so se ladjarji
tem kriterijem v letu 2019 že podredili.
Literatura
Cardemil, C. V., in Hall, A. J. (2019). Norovirus. V G. W. Brunette in J. B.
Nemhauser (ur.), cdc yellow book 2020: Health information for in-
ternational travel (4. poglavje). https://wwwnc.cdc.gov/travel/
yellowbook/2020/travel-related-infectious-diseases/norovirus
