Page 198 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 198
Anton Gosar
žvepla, (še) ustrezno, po letu 2020 pa naj bi se meja spustila na vred-
nost 0,50 %. Ladjarji govorijo o t. i. sulphur cap (žvepleni kapici) in
išcˇejo rešitve v treh smereh: (1) pogonske agregate bi lahko opremili
z (dragimi) filtri – podobno kot pri avtomobilih, (2) ladijske motor-
je bi bilo potrebno modernizirati tako, da bi lahko uporabljali lsfo
(ki pa je dražje kot obstojecˇe gorivo), (3) nove/narocˇene ladje (even-
tualno tudi starejše) bi opremili z agregati, ki bodo kot gorivo lahko
uporabljali utekocˇinjeni plin – lng (Liquid Natural Gas) ali kakšno
drugo pogonsko gorivo (Ship Technology, 2018).
Kazni za neupoštevanje okoljskih standardov so stroge, najvecˇ so
jih v zadnjih 5 letih izrekli za neustrezno uporabo goriva za plovbo
v priobalnem pasu Aljaske, kar 49, in, pred kratkim, tudi na Norve-
škem. Omejitve tam veljajo za morske poti v Geirangerfjordu, Näro-
198 fjordu, Aurlandsfjordu, Sunnylvsfjordu in Talfjordu. Maja 2019 so
norveške oblasti kaznovale grškega ladjarja s kaznijo 80.000 $ – ker
je ladja Magellan ob pristanku v Flamu (Geirangerfjord) uporabljala
neustrezno gorivo (Cruise Junkie, b. l.). Višje so kazni za polucijo z
ladij, ko le-te v morja izpuste odpadke oz. smeti v tekocˇi ali trdi obli-
ki. To velja za tekocˇine, predvsem za odplake (angl. sewage) oz. sive
vode (angl. grey waters), katerih izvor je v pralnicah, stranišcˇih in ko-
palnicah, nastaja pa tudi pri cˇišcˇenju ladje in v medicinskih obratih
na ladji. Patogene substance v odplakah lahko povzrocˇe bolezni in
okužbe pri ljudeh, lahko ogrožajo cˇloveška življenja in vplivajo na
preživetje akvaticˇnega sveta. Nezaželeno je namrecˇ tudi izpušcˇanje
in/ali cˇrpanje t. i. »belih voda« – tj. balastnih voda (v pristanišcˇih in
na odprtem morju), ki – med drugim – reducirajo guganje ladje in
s tem omogocˇajo lažjo navigacijo ter vecˇje udobje potnikov. Izpust
tujerodnega morskega življa lahko v dolocˇenih morskih ekosistemih
povzrocˇi drasticˇno spremembo le-teh. Pozornosti so deležni tudi
izlivi gospodinjskih in mehanskih olj kot tudi zavržene trde snovi
(angl. garbage), predvsem plastika in ostanki hrane (World Tourism
Organization, 2010). Junija 2019 so ameriške oblasti kaznovale druž-
bo Carnival z 20 milijoni dolarji, ker so z nekaj njenih ladij pred obalo
Floride v morje odvrgli vecˇjo kolicˇino plastike (Cruise Junkie, b. l.).
Na deset tisocˇe tovornih ladij onesnažuje morja, obale in atmosfe-
ro, a ladje za križarjenje uvršcˇamo med potencialno velike onesnaže-
valke zato, ker je na njih veliko ljudi (najvecˇje plujejo z 10.000 ljudmi
na krovu), kar lahko enacˇimo s srednje velikim mestom in njegovimi
komunalnimi potrebami ter problemi. Kumulativni efekt v onesna-
žvepla, (še) ustrezno, po letu 2020 pa naj bi se meja spustila na vred-
nost 0,50 %. Ladjarji govorijo o t. i. sulphur cap (žvepleni kapici) in
išcˇejo rešitve v treh smereh: (1) pogonske agregate bi lahko opremili
z (dragimi) filtri – podobno kot pri avtomobilih, (2) ladijske motor-
je bi bilo potrebno modernizirati tako, da bi lahko uporabljali lsfo
(ki pa je dražje kot obstojecˇe gorivo), (3) nove/narocˇene ladje (even-
tualno tudi starejše) bi opremili z agregati, ki bodo kot gorivo lahko
uporabljali utekocˇinjeni plin – lng (Liquid Natural Gas) ali kakšno
drugo pogonsko gorivo (Ship Technology, 2018).
Kazni za neupoštevanje okoljskih standardov so stroge, najvecˇ so
jih v zadnjih 5 letih izrekli za neustrezno uporabo goriva za plovbo
v priobalnem pasu Aljaske, kar 49, in, pred kratkim, tudi na Norve-
škem. Omejitve tam veljajo za morske poti v Geirangerfjordu, Näro-
198 fjordu, Aurlandsfjordu, Sunnylvsfjordu in Talfjordu. Maja 2019 so
norveške oblasti kaznovale grškega ladjarja s kaznijo 80.000 $ – ker
je ladja Magellan ob pristanku v Flamu (Geirangerfjord) uporabljala
neustrezno gorivo (Cruise Junkie, b. l.). Višje so kazni za polucijo z
ladij, ko le-te v morja izpuste odpadke oz. smeti v tekocˇi ali trdi obli-
ki. To velja za tekocˇine, predvsem za odplake (angl. sewage) oz. sive
vode (angl. grey waters), katerih izvor je v pralnicah, stranišcˇih in ko-
palnicah, nastaja pa tudi pri cˇišcˇenju ladje in v medicinskih obratih
na ladji. Patogene substance v odplakah lahko povzrocˇe bolezni in
okužbe pri ljudeh, lahko ogrožajo cˇloveška življenja in vplivajo na
preživetje akvaticˇnega sveta. Nezaželeno je namrecˇ tudi izpušcˇanje
in/ali cˇrpanje t. i. »belih voda« – tj. balastnih voda (v pristanišcˇih in
na odprtem morju), ki – med drugim – reducirajo guganje ladje in
s tem omogocˇajo lažjo navigacijo ter vecˇje udobje potnikov. Izpust
tujerodnega morskega življa lahko v dolocˇenih morskih ekosistemih
povzrocˇi drasticˇno spremembo le-teh. Pozornosti so deležni tudi
izlivi gospodinjskih in mehanskih olj kot tudi zavržene trde snovi
(angl. garbage), predvsem plastika in ostanki hrane (World Tourism
Organization, 2010). Junija 2019 so ameriške oblasti kaznovale druž-
bo Carnival z 20 milijoni dolarji, ker so z nekaj njenih ladij pred obalo
Floride v morje odvrgli vecˇjo kolicˇino plastike (Cruise Junkie, b. l.).
Na deset tisocˇe tovornih ladij onesnažuje morja, obale in atmosfe-
ro, a ladje za križarjenje uvršcˇamo med potencialno velike onesnaže-
valke zato, ker je na njih veliko ljudi (najvecˇje plujejo z 10.000 ljudmi
na krovu), kar lahko enacˇimo s srednje velikim mestom in njegovimi
komunalnimi potrebami ter problemi. Kumulativni efekt v onesna-
