Page 196 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 196
Anton Gosar
let Lady so pred kratkim splovili v ladjedelnici Fincantieri v Tržicˇu
(Monfalcone). Gredelj za drugo, sestrsko ladjo so v ladjedelnici že
postavili (Cruise Market Watch, 2017).
Ocˇitno je, da se bomo z ucˇinki množicˇnih turisticˇnih križarjenj
srecˇevali tudi v prihodnje. Med najizrazitejše in medijsko najodmev-
nejše sodijo: (a) okoljski ucˇinki v mestih/pristanišcˇih in v neposre-
dnem morskem akvatoriju ter na destinacijah turisticˇnih obiskov, (b)
ekonomski ucˇinki na globalni, regionalni in lokalni ravni, (c) social-
ni ucˇinki v geografskih obmocˇjih in na družbenih podrocˇjih, ki so
v interesu ladjarjev. Zaradi omejitev obsega prispevka se bomo po-
drobneje seznanili le z okoljsko problematiko, ki zadeva križarjenja.
V medijih in delu laicˇne javnosti so pozornosti deležne predvsem
emisije, ki jih v ozracˇje sprošcˇajo ladje za križarjenje. Porocˇila in
196 komentarji izpostavljajo predvsem (a) izpuste toplogrednega plina
CO2, b) onesnaženje ozracˇja z žveplom in c) onesnaženost okolja
s prašnimi mikrodelci pm 2,5 oz. pm 10. Vecˇina ladij, tudi ladje za
križarjenje, uporablja za pogon ladijskih motorjev dizelsko gorivo,
pravzaprav kurilno olje najslabše kvalitete. Težka nafta (angl. hea-
vy fuel oil – hfo, oz. bunk oil) ima visoko vsebnost žvepla. Nekateri
strokovnjaki trdijo, da ladje – tovorne in potniške – izpušcˇajo v ozra-
cˇje vecˇ žveplovega dioksida kot sodobna cestna vozila (predvsem
po obvezni vgradnji katalizatorjev). Po podatkih portala Statista (ht-
tps://www.statista.com) pluje po svetovnih morjih 46.950 tovornih
in 4.800 potniških ladij – med njimi okrog 350 ladij za križarjenje.
Ambasadorka znanosti Republike Slovenije dr. Sara Dolnicˇar povze-
ma študijo ene izmed avstralskih univerz, po kateri zaradi relativno
omejenega števila in zaradi sodobne konstrukcije ladij za križarje-
nja ta segment turizma k globalnemu segrevanju prispeva le 0,028 %
(Dolnicˇar, 2019).
Kljub relativno majhni hitrosti (na vecˇinsko kratkih nocˇnih rela-
cijah med v programu predvidenimi pristanišcˇi), pretežno srednje
veliki tonaži (v razmerju do velikih tankerjev in kontejnerskimi lad-
jami) in sodobnim motorjem (npr. Wärtsillä iz Grandi Motori, Do-
lina pri Trstu) trošijo ladje za križarjenje relativno veliko goriva (iz-
pusti CO2 in žveplovih spojin). Royal Caribbean Cruises, ki stavi na
megaladje (nad 100.000 brt), porocˇa, da njihove v tem stoletju zgra-
jene ladje porabijo v povprecˇju 5.213 litrov goriva na uro oz. 249.837
litrov goriva na dan; manjša ladja (75.500 brt, 1.996 potnikov) dru-
gega ladjarja Norwegian Spirit, npr., pa 4.164 litrov goriva na uro. So-
dobne ladje imajo zaloge goriva, ki zadostujejo za 14-dnevno plovbo
let Lady so pred kratkim splovili v ladjedelnici Fincantieri v Tržicˇu
(Monfalcone). Gredelj za drugo, sestrsko ladjo so v ladjedelnici že
postavili (Cruise Market Watch, 2017).
Ocˇitno je, da se bomo z ucˇinki množicˇnih turisticˇnih križarjenj
srecˇevali tudi v prihodnje. Med najizrazitejše in medijsko najodmev-
nejše sodijo: (a) okoljski ucˇinki v mestih/pristanišcˇih in v neposre-
dnem morskem akvatoriju ter na destinacijah turisticˇnih obiskov, (b)
ekonomski ucˇinki na globalni, regionalni in lokalni ravni, (c) social-
ni ucˇinki v geografskih obmocˇjih in na družbenih podrocˇjih, ki so
v interesu ladjarjev. Zaradi omejitev obsega prispevka se bomo po-
drobneje seznanili le z okoljsko problematiko, ki zadeva križarjenja.
V medijih in delu laicˇne javnosti so pozornosti deležne predvsem
emisije, ki jih v ozracˇje sprošcˇajo ladje za križarjenje. Porocˇila in
196 komentarji izpostavljajo predvsem (a) izpuste toplogrednega plina
CO2, b) onesnaženje ozracˇja z žveplom in c) onesnaženost okolja
s prašnimi mikrodelci pm 2,5 oz. pm 10. Vecˇina ladij, tudi ladje za
križarjenje, uporablja za pogon ladijskih motorjev dizelsko gorivo,
pravzaprav kurilno olje najslabše kvalitete. Težka nafta (angl. hea-
vy fuel oil – hfo, oz. bunk oil) ima visoko vsebnost žvepla. Nekateri
strokovnjaki trdijo, da ladje – tovorne in potniške – izpušcˇajo v ozra-
cˇje vecˇ žveplovega dioksida kot sodobna cestna vozila (predvsem
po obvezni vgradnji katalizatorjev). Po podatkih portala Statista (ht-
tps://www.statista.com) pluje po svetovnih morjih 46.950 tovornih
in 4.800 potniških ladij – med njimi okrog 350 ladij za križarjenje.
Ambasadorka znanosti Republike Slovenije dr. Sara Dolnicˇar povze-
ma študijo ene izmed avstralskih univerz, po kateri zaradi relativno
omejenega števila in zaradi sodobne konstrukcije ladij za križarje-
nja ta segment turizma k globalnemu segrevanju prispeva le 0,028 %
(Dolnicˇar, 2019).
Kljub relativno majhni hitrosti (na vecˇinsko kratkih nocˇnih rela-
cijah med v programu predvidenimi pristanišcˇi), pretežno srednje
veliki tonaži (v razmerju do velikih tankerjev in kontejnerskimi lad-
jami) in sodobnim motorjem (npr. Wärtsillä iz Grandi Motori, Do-
lina pri Trstu) trošijo ladje za križarjenje relativno veliko goriva (iz-
pusti CO2 in žveplovih spojin). Royal Caribbean Cruises, ki stavi na
megaladje (nad 100.000 brt), porocˇa, da njihove v tem stoletju zgra-
jene ladje porabijo v povprecˇju 5.213 litrov goriva na uro oz. 249.837
litrov goriva na dan; manjša ladja (75.500 brt, 1.996 potnikov) dru-
gega ladjarja Norwegian Spirit, npr., pa 4.164 litrov goriva na uro. So-
dobne ladje imajo zaloge goriva, ki zadostujejo za 14-dnevno plovbo
