Page 197 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 197
Nekatere znacˇilnosti in izbrani ucˇinki križarjenj 197
(De Santiago, 2018). V polnem pogonu, tj. med vožnjo in delovanjem
vseh dejavnosti na ladji, pogonski agregati usmerjajo 60 % mocˇi za
plovbo, 40 % pa za storitve v turisticˇnem segmentu ladje.
Ob tem, da je hrup ladij lahko motecˇ, je vedno pogosteje nagovor-
jen problem delovanje ladijskih motorjev v pristanišcˇih. Hotelsko-
restavracijski segment ladje potrebuje namrecˇ energijo tudi ob pri-
vezu v pristanišcˇu. Ocenjeno je, da – glede na ladjo in izkazane po-
trebe turisticˇnega segmenta – motorji ladje delujejo v pristanišcˇih
z 20 do 40 % mocˇi. To so emisije, ki jih beležimo pri 700 tovornja-
kih v prostem teku (Taylor, 2018). Izpusti, vkljucˇno z omenjenimi to-
plogrednimi plini in prašnimi delci, so nepriljubljeni še posebno v
primeru, da je potniški terminal v bližini stanovanjskih sosesk (kot
npr. v Kopru in Trstu pa tudi v Dubrovniku (predmestje Gruž), Val-
leti (Malta) in še kje v Sredozemlju). Nekatere uprave pristanišcˇ so
našle rešitev v izgradnji (drage) elektricˇne transformatorske posta-
je, na katero se ladje po pristanku lahko prikljucˇijo. Vecˇina ladij za
križarjenje pa ni opremljena za rabo ponujene storitve oz. je njiho-
vo elektricˇno omrežje po mocˇi in strukturi pestro in bi potrebovalo
(enotno) svetovno standardizacijo (Copeland, 2005).
Problematiko toplogrednih emisij in prašnih delcev se poskuša re-
ševati na vecˇ nacˇinov: (1) ladjarji z narocˇilom sodobnih pogonskih
agregatov, (2) države/vlade s sprejetjem pravnih aktov, ki dolocˇajo
strukturo goriva, ki ga ladja v njihovem teritorialnem morju lahko
uporablja, ter z zašcˇito ekosistemsko izrazito ranljivega obmocˇja, (3)
mednarodne organizacije, ki s sprejetimi konvencijami opredeljuje-
jo/sugerirajo ravnanja z odpadki na morskih površinah, in (4) lokal-
ne, mestne/regijske oblasti, ki lahko dolocˇijo smeri plovne poti v pri-
stanišcˇe in število ter strukturo ladij, ki lahko v istem dnevu obišcˇejo
posamezno destinacijo. Okoljevarstvena agencija Združenih držav
Amerike epa (Environmental Protection Agency) je že v prejšnjem
stoletju dolocˇila kriterij za plovbo na obmocˇjih, kjer so prepovedane
vecˇja koncentracije žvepla v gorivu (secas). Ladjam je bilo na teh ob-
mocˇjih dovoljeno uporabljati le gorivo lsfo (Low Sulphur Fuel Oil) z
0,10-odstotno vsebnostjo žvepla. Omejitev velja za dele obalnih mo-
rij Floride in Aljaske, normo so prevzele še nekatere evropske države
in veljajo danes za norveške fjorde, manjša obmocˇja Baltika in Sre-
dozemlja. Na pobudo mednarodne pomorske organizacije imo (In-
ternational Maritime Organisation) so leta 2018 opredelili nove krite-
rije za uporabo goriva na ladjah za križarjenja v vseh morjih. Doslej
je veljalo splošno pravilo, da je gorivo, ki ima 3,5-odstotno vsebnost
(De Santiago, 2018). V polnem pogonu, tj. med vožnjo in delovanjem
vseh dejavnosti na ladji, pogonski agregati usmerjajo 60 % mocˇi za
plovbo, 40 % pa za storitve v turisticˇnem segmentu ladje.
Ob tem, da je hrup ladij lahko motecˇ, je vedno pogosteje nagovor-
jen problem delovanje ladijskih motorjev v pristanišcˇih. Hotelsko-
restavracijski segment ladje potrebuje namrecˇ energijo tudi ob pri-
vezu v pristanišcˇu. Ocenjeno je, da – glede na ladjo in izkazane po-
trebe turisticˇnega segmenta – motorji ladje delujejo v pristanišcˇih
z 20 do 40 % mocˇi. To so emisije, ki jih beležimo pri 700 tovornja-
kih v prostem teku (Taylor, 2018). Izpusti, vkljucˇno z omenjenimi to-
plogrednimi plini in prašnimi delci, so nepriljubljeni še posebno v
primeru, da je potniški terminal v bližini stanovanjskih sosesk (kot
npr. v Kopru in Trstu pa tudi v Dubrovniku (predmestje Gruž), Val-
leti (Malta) in še kje v Sredozemlju). Nekatere uprave pristanišcˇ so
našle rešitev v izgradnji (drage) elektricˇne transformatorske posta-
je, na katero se ladje po pristanku lahko prikljucˇijo. Vecˇina ladij za
križarjenje pa ni opremljena za rabo ponujene storitve oz. je njiho-
vo elektricˇno omrežje po mocˇi in strukturi pestro in bi potrebovalo
(enotno) svetovno standardizacijo (Copeland, 2005).
Problematiko toplogrednih emisij in prašnih delcev se poskuša re-
ševati na vecˇ nacˇinov: (1) ladjarji z narocˇilom sodobnih pogonskih
agregatov, (2) države/vlade s sprejetjem pravnih aktov, ki dolocˇajo
strukturo goriva, ki ga ladja v njihovem teritorialnem morju lahko
uporablja, ter z zašcˇito ekosistemsko izrazito ranljivega obmocˇja, (3)
mednarodne organizacije, ki s sprejetimi konvencijami opredeljuje-
jo/sugerirajo ravnanja z odpadki na morskih površinah, in (4) lokal-
ne, mestne/regijske oblasti, ki lahko dolocˇijo smeri plovne poti v pri-
stanišcˇe in število ter strukturo ladij, ki lahko v istem dnevu obišcˇejo
posamezno destinacijo. Okoljevarstvena agencija Združenih držav
Amerike epa (Environmental Protection Agency) je že v prejšnjem
stoletju dolocˇila kriterij za plovbo na obmocˇjih, kjer so prepovedane
vecˇja koncentracije žvepla v gorivu (secas). Ladjam je bilo na teh ob-
mocˇjih dovoljeno uporabljati le gorivo lsfo (Low Sulphur Fuel Oil) z
0,10-odstotno vsebnostjo žvepla. Omejitev velja za dele obalnih mo-
rij Floride in Aljaske, normo so prevzele še nekatere evropske države
in veljajo danes za norveške fjorde, manjša obmocˇja Baltika in Sre-
dozemlja. Na pobudo mednarodne pomorske organizacije imo (In-
ternational Maritime Organisation) so leta 2018 opredelili nove krite-
rije za uporabo goriva na ladjah za križarjenja v vseh morjih. Doslej
je veljalo splošno pravilo, da je gorivo, ki ima 3,5-odstotno vsebnost
