Page 223 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ekoturizem in zavarovana obmocˇja 223

finiciji in posledicˇno zavira vzpostavitev poenotene (celovite) teorije
o ekoturizmu (Hunt in Stronza, 2009).

Poglobljen teoretski razmislek in akumulacija prakticˇnih prime-
rov privedeta do dokoncˇne uveljavitve ekoturizma takoj po pre-
lomu tisocˇletja, ko se dotedanja spoznanja artikulirajo v obsežni
monografiji The Encyclopedia of Ecotourism (Weaver, 2001), od le-
ta 2002 pa redno izhaja ugledna znanstvena revija Journal of Eco-
tourism (https://www.tandfonline.com/loi/reco20). Ekoturizem je
takrat dejansko v središcˇu pozornosti turisticˇne srenje, saj se leto
2002 obeležuje kot mednarodno leto ekoturizma. Kulminacija pe-
strega dogajanja je mednarodna konferenca pod okriljem Programa
Združenih narodov za okolje (United Nations Environmental Pro-
gramme – unep) in Svetovne turisticˇne organizacije (World Tourism
Organization), ki jo gosti kanadski Quebec City. Vrhunec konference
predstavlja oblikovanje quebeške deklaracije o ekoturizmu, ki vse-
buje temeljne ugotovitve in tudi vrsto priporocˇil vladam, zasebnemu
sektorju in nevladnim organizacijam za nacˇrtovanje, upravljanje, ra-
zvoj, trženje in nadzorovanje ekoturisticˇnih aktivnosti s ciljem traj-
nega sonaravnega gospodarskega razvoja. Glavni namen deklaracije
je prispevati k ohranjanju naravne in kulturne dedišcˇine ter zagoto-
viti njuno aktivno in verodostojno interpretacijo, zelo se izpostavlja
tudi pomen sodelovanja lokalnih skupnosti pri turisticˇnem nacˇrto-
vanju (Québec Declaration on Ecotourism, 2002).

V korak s cˇasom je tedaj stopila tudi slovenska turisticˇna stroka, ki
je pod okriljem Turisticˇne zveze Slovenije pripravila posvet in izda-
la publikacijo Razvoj ekoturizma v Sloveniji (Turisticˇna zveza Slove-
nije, 2003). Pregled objav na temo ekoturizma v slovenskem jeziku
preko sistema cobiss (aprila 2020) pokaže kontinuirano in živah-
no strokovno aktivnost vse do danes, kar zlasti velja za zakljucˇna
diplomska in magistrska dela (skoraj 55 % vsega gradiva), presene-
cˇa pa deficit znanstvenih objav (le dobrih 5 % vseh objav o ekoturiz-
mu). Prav tako velja opozoriti na terminološko zmedo, ki se pri nas še
vedno pojavlja v povezavi z razumevanjem pojma ekoturizem, ki se
poljubno zamenjuje s trajnostnim, z zelenim, odgovornim, s pode-
želskim, z geo-, bio-, ekološko odgovornim in naravnim turizmom,
cˇe omenimo zgolj tiste najpogostejše »sopomenke« (Bodi eko, b. l.;
Primožicˇ, 2014, str. 6–8).

Cˇ e se vrnemo k definicijam, ne moremo mimo nekaterih rele-
vantnih mednarodnih organizacij, ki so tesno povezane z ekoturiz-