Page 227 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 227
Ekoturizem in zavarovana obmocˇja 227
ekoloških kmetijah. Naslonijo se na teoretsko razpravo in empiricˇ-
no analizo, ki sta jo na primeru južnokorejskih ekoturisticˇnih kmetij
opravila H. Choo in Jamal (2009). Avtorja v svojem prispevku turizem
na ekoloških kmetijah (angl. eco-organic farm tourism) postulirata
kot novo obliko ekoturizma, katerega principi se lahko koristno apli-
cirajo kot vodilna trajnostna paradigma za manjše ekološke kmetije,
a se hkrati zavedata dejstva, da nekatere ekološke kmetije morda tu-
di niso primerne za razvoj ekoturisticˇnih aktivnosti (Choo in Jamal,
2009, str. 431).
Cˇ eprav se vsaj na prvi pogled zdi nenavadno oz. kontradiktor-
no, pa je razvoj ekoturizma možno misliti in udejanjati tudi v ur-
banih okoljih. Avtorji navajajo razlicˇne primere mestnih parkov,
hribov, recˇnih dolin in otokov, celo živalskih vrtov in golf igrišcˇ,
opušcˇenih zarašcˇenih oz. zelenih površin (glej npr. Weaver, 2006,
str. 200–201). Cˇ e malce pomislimo, lahko tudi pri nas identificira-
mo kar nekaj urbanih ali suburbanih prizorišcˇ, kjer bi bilo mož-
no izvajati ekoturisticˇne programe oz. ti tam že potekajo. Ljublja-
na, ki se na spletnih straneh Slovenske turisticˇne organizacije (ht-
tps://www.slovenia.info) predstavi kot »zelena prestolnica zelene
države« in se ponaša z nazivom Zelena prestolnica Evrope 2016 ter
uvršcˇa med sto najtrajnostnejših destinacij na svetu, ima v resni-
ci veliko vodnih in zelenih, tudi zavarovanih površin (npr. Krajinski
park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib). V najbolj urbanem prostoru Slo-
venije si torej brez težav predstavljamo razvoj ekoturisticˇnih vsebin,
ki kombinirajo relativno dobro ohranjeno (vzdrževano) naravo in
(sub)kulturne, zlasti alternativne posebnosti glavnega mesta, vkljucˇ-
no s primeri trajnostne mobilnosti. Kot drugi primer pa bi lahko na-
vedli Naravni rezervat Škocjanski zatok, torej zavarovano obmocˇje
v neposredni bližini Kopra in Luke Koper, katerega upravljavec do-
pps na svojih spletnih straneh takole povabi obiskovalce v rezervat:
»Pridružite se nam in doživite najvecˇje slovensko polslano mokrišcˇe,
ujeto v urbano okolje, in se tako prepricˇajte o uspešnem sobivanju
narave in cˇloveka.« (Naravni rezervat Škocjanski zatok, 2020)
Splošna percepcija in razumevanje ekoturizma, da je to ena od
zvrsti turizma v naravi (na naravi temeljecˇ turizem oz. angl. nature-
based tourism), potemtakem res ni tako enoznacˇna. Videli smo,
da ekoturisticˇno ponudbo lahko razvijamo tudi na podeželju in v
(sub)urbanem okolju. Podobno velja za zavarovana obmocˇja (nara-
ve), ki niso izkljucˇno naravna (že dejstvo, da so zavarovana, pomeni,
ekoloških kmetijah. Naslonijo se na teoretsko razpravo in empiricˇ-
no analizo, ki sta jo na primeru južnokorejskih ekoturisticˇnih kmetij
opravila H. Choo in Jamal (2009). Avtorja v svojem prispevku turizem
na ekoloških kmetijah (angl. eco-organic farm tourism) postulirata
kot novo obliko ekoturizma, katerega principi se lahko koristno apli-
cirajo kot vodilna trajnostna paradigma za manjše ekološke kmetije,
a se hkrati zavedata dejstva, da nekatere ekološke kmetije morda tu-
di niso primerne za razvoj ekoturisticˇnih aktivnosti (Choo in Jamal,
2009, str. 431).
Cˇ eprav se vsaj na prvi pogled zdi nenavadno oz. kontradiktor-
no, pa je razvoj ekoturizma možno misliti in udejanjati tudi v ur-
banih okoljih. Avtorji navajajo razlicˇne primere mestnih parkov,
hribov, recˇnih dolin in otokov, celo živalskih vrtov in golf igrišcˇ,
opušcˇenih zarašcˇenih oz. zelenih površin (glej npr. Weaver, 2006,
str. 200–201). Cˇ e malce pomislimo, lahko tudi pri nas identificira-
mo kar nekaj urbanih ali suburbanih prizorišcˇ, kjer bi bilo mož-
no izvajati ekoturisticˇne programe oz. ti tam že potekajo. Ljublja-
na, ki se na spletnih straneh Slovenske turisticˇne organizacije (ht-
tps://www.slovenia.info) predstavi kot »zelena prestolnica zelene
države« in se ponaša z nazivom Zelena prestolnica Evrope 2016 ter
uvršcˇa med sto najtrajnostnejših destinacij na svetu, ima v resni-
ci veliko vodnih in zelenih, tudi zavarovanih površin (npr. Krajinski
park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib). V najbolj urbanem prostoru Slo-
venije si torej brez težav predstavljamo razvoj ekoturisticˇnih vsebin,
ki kombinirajo relativno dobro ohranjeno (vzdrževano) naravo in
(sub)kulturne, zlasti alternativne posebnosti glavnega mesta, vkljucˇ-
no s primeri trajnostne mobilnosti. Kot drugi primer pa bi lahko na-
vedli Naravni rezervat Škocjanski zatok, torej zavarovano obmocˇje
v neposredni bližini Kopra in Luke Koper, katerega upravljavec do-
pps na svojih spletnih straneh takole povabi obiskovalce v rezervat:
»Pridružite se nam in doživite najvecˇje slovensko polslano mokrišcˇe,
ujeto v urbano okolje, in se tako prepricˇajte o uspešnem sobivanju
narave in cˇloveka.« (Naravni rezervat Škocjanski zatok, 2020)
Splošna percepcija in razumevanje ekoturizma, da je to ena od
zvrsti turizma v naravi (na naravi temeljecˇ turizem oz. angl. nature-
based tourism), potemtakem res ni tako enoznacˇna. Videli smo,
da ekoturisticˇno ponudbo lahko razvijamo tudi na podeželju in v
(sub)urbanem okolju. Podobno velja za zavarovana obmocˇja (nara-
ve), ki niso izkljucˇno naravna (že dejstvo, da so zavarovana, pomeni,
