Page 255 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 255
Gozdni turizem 255
tivnosti, se gozdni turizem ne more celovito razvijati. Kot slabost, ki
ovira razvoj gozdnega turizma, se lahko štejejo tudi tradicionalno in
enonamensko ter centralizirano upravljanje z gozdovi.
Težava, ki se kaže pri razvoju in opredelitvi gozda kot nove desti-
nacije in turizma dobrega pocˇutja v gozdu, se nanaša na zajema-
nje empiricˇnega znanja in na horizontalno povezovanje na podrocˇ-
ju zdravja, turizma, okolja in družbenih ved z raziskovalnimi skupi-
nami razlicˇnih disciplin in strok, kot so gozdarstvo, psihologija, kra-
jinska arhitektura, medicinska stroka (Nilsson idr., 2011, str. 2). Tak-
šno povezovanje je nujno, a zahteva formiranje posebne izvajalske
agencije in praktikov, ki bi jih morali podpirati vsi udeleženci. Hkrati
je vprašljivo izvajanje financiranja takšnih projektov, kjer ni priso-
tna institucionalna podpora širšim, interdisciplinarnim raziskavam
(Nilsson idr., 2011, str. 3).
Ob valorizaciji gozda v turisticˇne namene in posodobitvi obstoje-
cˇih upravljavskih praks se bo Slovenija kot tretja najbolj gozdnata dr-
žava v Evropi približala tudi priporocˇilom Ministerial Conference on
the Protection of Forests in Europe (2015). Na tej osnovi lahko Slove-
nija razvija novo storitev, t. i. nsd (angl. new service development8)
in krepi konkurencˇno prednost države, integrirani podeželski turi-
zem ter cˇezmejno sodelovanje in uresnicˇuje notranjo razvojno poli-
tiko.
Literatura
Alam, I., in Perry, C. (2002). A customer-oriented new service develop-
ment process. Journal of Services Marketing, 16(6), 515–534.
Baloglu, S., in McCleary, W. K. (1999). A model of destination image for-
mation. Annals of Tourism Research, 26(4), 868–897.
Beerli, A., in Martin, D. J. (2004). Factors influencing destination image.
Annals of Tourism Research, 3(3), 657–681.
Bell, S., Simpson, M., Tyrväinen, L., Sievänen, T., in Pröbstl, U. (2009).
European forest recreation and tourism: A handbook. Taylor & Fran-
cis.
Bloom, J. Z. (2005). Market segmentation: A neural network application.
Annals of Tourism Research, 32(1), 93–111.
8. Razvoj nsd v turizmu do dolocˇene stopnje predvideva vpetost turistov v obliko-
vanje turisticˇnega produkta za oblikovanje tako imenovanega turizma dobrega po-
cˇutja ter zajema koncept storitve, sistem in proces izvajanja storitve (Alam in Perry,
2002).
tivnosti, se gozdni turizem ne more celovito razvijati. Kot slabost, ki
ovira razvoj gozdnega turizma, se lahko štejejo tudi tradicionalno in
enonamensko ter centralizirano upravljanje z gozdovi.
Težava, ki se kaže pri razvoju in opredelitvi gozda kot nove desti-
nacije in turizma dobrega pocˇutja v gozdu, se nanaša na zajema-
nje empiricˇnega znanja in na horizontalno povezovanje na podrocˇ-
ju zdravja, turizma, okolja in družbenih ved z raziskovalnimi skupi-
nami razlicˇnih disciplin in strok, kot so gozdarstvo, psihologija, kra-
jinska arhitektura, medicinska stroka (Nilsson idr., 2011, str. 2). Tak-
šno povezovanje je nujno, a zahteva formiranje posebne izvajalske
agencije in praktikov, ki bi jih morali podpirati vsi udeleženci. Hkrati
je vprašljivo izvajanje financiranja takšnih projektov, kjer ni priso-
tna institucionalna podpora širšim, interdisciplinarnim raziskavam
(Nilsson idr., 2011, str. 3).
Ob valorizaciji gozda v turisticˇne namene in posodobitvi obstoje-
cˇih upravljavskih praks se bo Slovenija kot tretja najbolj gozdnata dr-
žava v Evropi približala tudi priporocˇilom Ministerial Conference on
the Protection of Forests in Europe (2015). Na tej osnovi lahko Slove-
nija razvija novo storitev, t. i. nsd (angl. new service development8)
in krepi konkurencˇno prednost države, integrirani podeželski turi-
zem ter cˇezmejno sodelovanje in uresnicˇuje notranjo razvojno poli-
tiko.
Literatura
Alam, I., in Perry, C. (2002). A customer-oriented new service develop-
ment process. Journal of Services Marketing, 16(6), 515–534.
Baloglu, S., in McCleary, W. K. (1999). A model of destination image for-
mation. Annals of Tourism Research, 26(4), 868–897.
Beerli, A., in Martin, D. J. (2004). Factors influencing destination image.
Annals of Tourism Research, 3(3), 657–681.
Bell, S., Simpson, M., Tyrväinen, L., Sievänen, T., in Pröbstl, U. (2009).
European forest recreation and tourism: A handbook. Taylor & Fran-
cis.
Bloom, J. Z. (2005). Market segmentation: A neural network application.
Annals of Tourism Research, 32(1), 93–111.
8. Razvoj nsd v turizmu do dolocˇene stopnje predvideva vpetost turistov v obliko-
vanje turisticˇnega produkta za oblikovanje tako imenovanega turizma dobrega po-
cˇutja ter zajema koncept storitve, sistem in proces izvajanja storitve (Alam in Perry,
2002).
