Page 251 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 251
Gozdni turizem 251
Turisticˇne aktivnosti v gozdu po Sloveniji
Slovenija je znana po turisticˇnih aktivnostih na prostem (angl. out-
door tourism activities) in rekreativnih centrih, ki so nacˇeloma vsi lo-
cirani v gozdu ali njegovi bližini. Kljucˇne prednosti Slovenije so njene
naravne privlacˇnosti in znamenitosti, saj ima en narodni park, štiri
spomenike svetovne dedišcˇine po unescu, tri biosferna obmocˇja in
dva unesco-va geoparka (Ministrstvo za gospodarski razvoj in teh-
nologijo, 2017, str. 24). Hkrati Slovenija sodi med tri najbolj gozdnate
države v Evropi, saj pokritost njene površine z gozdom znaša 58,2 %
(Zavod za gozdove Slovenije, b. l.), pred njo sta le Švedska in Finska.
Tudi strateška vizija slovenskega turizma sloni na tem, da je Sloveni-
ja globalna in zelena buticˇna destinacija, ki naj ponuja raznolika in
aktivna doživetja, mir in osebne koristi (str. 28).
Zato ne presenecˇa, da se vse bolj razvijajo tudi nove turisticˇne ak-
tivnosti ali pa prihaja do obnovitve in posodobitve nekaterih že ne-
kocˇ razvitih aktivnosti, ki so potekale v gozdu ali njegovi bližini. Ena
takšnih sega že v 19. stoletje. Gre za atmosfersko zdravljenje, ki ga pri-
števamo med terapevtski gozdni turizem. Razvil ga je Arnold Rikli,
industrijalec z Bleda, ki je že leta 1854 v osrcˇju gozdov in ostalih na-
ravnih danosti gorenjske regije postavil prvo »wellness« zdravilišcˇe
za utrjevanje zdravja, premagovanje bolezni in krepitev organizma z
naravnimi atributi s pomocˇjo gozda, zraka, vode in sonca.
Ena novejših turisticˇnih aktivnosti v gozdovih Slovenije je Sprehod
med drevesnimi krošnjami,5 ki je od 20. septembra 2019 na voljo na
Pohorju, v naselju Rogla. To je 1.000 metrov dolga pot skozi slikovit
gozd s pogledom do Kamniško-Savinjskih Alp na 1.500 metrih nad-
morske višine, pri cˇemer je celotna turisticˇna gozdna atrakcija do-
stopna tudi za osebe s posebnimi potrebami (Vecˇ kot štiri milijone,
2019). Med novejše turisticˇne aktivnosti sodi tudi gozdni »selfness«,
ki se lahko izvaja na razlicˇnih gozdnih obmocˇjih pod vodstvom goz-
dnega terapevta (Gozdni Selfness, 2018). Ta turisticˇna aktivnost zdru-
žuje telesno in umsko dejavnost, samozdravljenje s pomocˇjo zdravil-
nih znacˇilnosti gozda.
Nadalje poznamo turisticˇne ponudnike, ki v svojo dnevno ponud-
bo vkljucˇujejo gozdno divjad in jedilne gozdne sadeže (npr. gobe).
5. Leta 2011 so bili izvedeni dolocˇeni rezultati na izkorišcˇanju turisticˇnih potenci-
alov v sklopu projekta »Vizija trajnostnega razvoja ›zelene‹ ponudbe turisticˇnega ob-
mocˇja na Pohorju«, in sicer na pilotnem obmocˇju Pohorje.
Turisticˇne aktivnosti v gozdu po Sloveniji
Slovenija je znana po turisticˇnih aktivnostih na prostem (angl. out-
door tourism activities) in rekreativnih centrih, ki so nacˇeloma vsi lo-
cirani v gozdu ali njegovi bližini. Kljucˇne prednosti Slovenije so njene
naravne privlacˇnosti in znamenitosti, saj ima en narodni park, štiri
spomenike svetovne dedišcˇine po unescu, tri biosferna obmocˇja in
dva unesco-va geoparka (Ministrstvo za gospodarski razvoj in teh-
nologijo, 2017, str. 24). Hkrati Slovenija sodi med tri najbolj gozdnate
države v Evropi, saj pokritost njene površine z gozdom znaša 58,2 %
(Zavod za gozdove Slovenije, b. l.), pred njo sta le Švedska in Finska.
Tudi strateška vizija slovenskega turizma sloni na tem, da je Sloveni-
ja globalna in zelena buticˇna destinacija, ki naj ponuja raznolika in
aktivna doživetja, mir in osebne koristi (str. 28).
Zato ne presenecˇa, da se vse bolj razvijajo tudi nove turisticˇne ak-
tivnosti ali pa prihaja do obnovitve in posodobitve nekaterih že ne-
kocˇ razvitih aktivnosti, ki so potekale v gozdu ali njegovi bližini. Ena
takšnih sega že v 19. stoletje. Gre za atmosfersko zdravljenje, ki ga pri-
števamo med terapevtski gozdni turizem. Razvil ga je Arnold Rikli,
industrijalec z Bleda, ki je že leta 1854 v osrcˇju gozdov in ostalih na-
ravnih danosti gorenjske regije postavil prvo »wellness« zdravilišcˇe
za utrjevanje zdravja, premagovanje bolezni in krepitev organizma z
naravnimi atributi s pomocˇjo gozda, zraka, vode in sonca.
Ena novejših turisticˇnih aktivnosti v gozdovih Slovenije je Sprehod
med drevesnimi krošnjami,5 ki je od 20. septembra 2019 na voljo na
Pohorju, v naselju Rogla. To je 1.000 metrov dolga pot skozi slikovit
gozd s pogledom do Kamniško-Savinjskih Alp na 1.500 metrih nad-
morske višine, pri cˇemer je celotna turisticˇna gozdna atrakcija do-
stopna tudi za osebe s posebnimi potrebami (Vecˇ kot štiri milijone,
2019). Med novejše turisticˇne aktivnosti sodi tudi gozdni »selfness«,
ki se lahko izvaja na razlicˇnih gozdnih obmocˇjih pod vodstvom goz-
dnega terapevta (Gozdni Selfness, 2018). Ta turisticˇna aktivnost zdru-
žuje telesno in umsko dejavnost, samozdravljenje s pomocˇjo zdravil-
nih znacˇilnosti gozda.
Nadalje poznamo turisticˇne ponudnike, ki v svojo dnevno ponud-
bo vkljucˇujejo gozdno divjad in jedilne gozdne sadeže (npr. gobe).
5. Leta 2011 so bili izvedeni dolocˇeni rezultati na izkorišcˇanju turisticˇnih potenci-
alov v sklopu projekta »Vizija trajnostnega razvoja ›zelene‹ ponudbe turisticˇnega ob-
mocˇja na Pohorju«, in sicer na pilotnem obmocˇju Pohorje.
