Page 254 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 254
Darija Cvikl
sprehodov po gozdu.6 Ponudniki turisticˇnih storitev obalnega pod-
rocˇja želijo aktivno sodelovati v planiranju razvojnih aktivnosti tudi
na podrocˇju gozdnega gospodarstva. Druge raziskave so vrednotile
ekonomski pomen gozda pri oblikovanju turisticˇnega produkta na
podrocˇju Dalmacije (Krpina idr., 2014, str. 272–274). Hotelirji so bi-
li mnenja, da bi morali, v kolikor bi okoliške gozdove zajel požar,
ceno nastanitve v hotelih znižati za tudi do 30 %. Turisti tega obal-
nega obmocˇja so obcˇutek ugodja na dopustu v veliki meri povezali
z vonjem borovih gozdov in zeleno barvo. V zadnjih tridesetih letih
na Japonskem okolju prijazen turizem obravnavajo kot kljucˇ do rav-
novesja med zašcˇito okolja in gospodarskim razvojem na podeželju.
Zeleni turizem ima pozitivne tako ekonomske kot tudi demografske
ucˇinke na razvoj v državi, predvsem na pokrajine razlicˇnih ekosiste-
254 mov, sekundarnih gozdov,7 namakalnih ribnikov in travnikov, ki jih
sestavlja. Ruralna lokalna skupnost, celostni ekološki pristop, pod-
prt s subvencijami, in sodelovanje vseh deležnikov v enotni politiki
delovanja so v sistemu lokalnega razvoja kljucˇnega pomena za razvoj
zelenega turizma (Bixia in Zhenmian, 2013, str. 285–291).
Bistvene omejitve, ki jih je mocˇ povzeti iz pregleda dosedanjih raz-
iskav in se nanašajo na razvoj gozdnega turizma, hkrati predstavljajo
tudi iztocˇnice za nadaljnje delo. Premalo ali skoraj nicˇ je opravljenih
znanstvenih raziskav o potencialih rabe gozda v turisticˇne namene.
Še najvecˇ jih je s podrocˇja rekreativne in estetske rabe gozda in po-
krajine. Premalo ali skoraj nicˇ je opravljenih raziskav o razumeva-
nju in odzivu sodobnega turista na turisticˇno rabo gozda, kar zno-
va opozori na dejstvo, da je vpetost turisticˇne stroke pri opredelitvi
turisticˇne rabe gozda in pri sprejemanju ostalih predpisov s podrocˇ-
ja gozdarstva, ki se nanašajo na turisticˇno rabo gozda, premajhna.
V kolikor tudi niso ocenjene vrednosti ekosistemskih storitev posa-
meznih gozdnih obmocˇij, kjer se lahko izvajajo gozdnoturisticˇne ak-
6. Na Hrvaškem so ob koncu 90. let prejšnjega stoletja sistematicˇno pristopili k
raziskovanju vrednosti javnih dobrin v turizmu, ki so vkljucˇevale tudi mediteranske
obalne gozdove. Mediteranski gozdovi predstavljajo pomemben dejavnik privlacˇno-
sti v okviru posamezne turisticˇne obalne destinacije. Koordinator projekta zašcˇite in
promoviranja obalnih gozdov na Hrvaškem je bil Institut za turizam iz Zagreba (Kr-
pina idr., 2014, str. 272).
7. Sekundarni gozd: je gozd, ki je bil prvotno posekan, urejen v polja, ki so bila po
izcˇrpanju prsti opušcˇena in znova zarašcˇena v gozd. Tak gozd je potem revnejši, dre-
vesnih vrst je manj.
sprehodov po gozdu.6 Ponudniki turisticˇnih storitev obalnega pod-
rocˇja želijo aktivno sodelovati v planiranju razvojnih aktivnosti tudi
na podrocˇju gozdnega gospodarstva. Druge raziskave so vrednotile
ekonomski pomen gozda pri oblikovanju turisticˇnega produkta na
podrocˇju Dalmacije (Krpina idr., 2014, str. 272–274). Hotelirji so bi-
li mnenja, da bi morali, v kolikor bi okoliške gozdove zajel požar,
ceno nastanitve v hotelih znižati za tudi do 30 %. Turisti tega obal-
nega obmocˇja so obcˇutek ugodja na dopustu v veliki meri povezali
z vonjem borovih gozdov in zeleno barvo. V zadnjih tridesetih letih
na Japonskem okolju prijazen turizem obravnavajo kot kljucˇ do rav-
novesja med zašcˇito okolja in gospodarskim razvojem na podeželju.
Zeleni turizem ima pozitivne tako ekonomske kot tudi demografske
ucˇinke na razvoj v državi, predvsem na pokrajine razlicˇnih ekosiste-
254 mov, sekundarnih gozdov,7 namakalnih ribnikov in travnikov, ki jih
sestavlja. Ruralna lokalna skupnost, celostni ekološki pristop, pod-
prt s subvencijami, in sodelovanje vseh deležnikov v enotni politiki
delovanja so v sistemu lokalnega razvoja kljucˇnega pomena za razvoj
zelenega turizma (Bixia in Zhenmian, 2013, str. 285–291).
Bistvene omejitve, ki jih je mocˇ povzeti iz pregleda dosedanjih raz-
iskav in se nanašajo na razvoj gozdnega turizma, hkrati predstavljajo
tudi iztocˇnice za nadaljnje delo. Premalo ali skoraj nicˇ je opravljenih
znanstvenih raziskav o potencialih rabe gozda v turisticˇne namene.
Še najvecˇ jih je s podrocˇja rekreativne in estetske rabe gozda in po-
krajine. Premalo ali skoraj nicˇ je opravljenih raziskav o razumeva-
nju in odzivu sodobnega turista na turisticˇno rabo gozda, kar zno-
va opozori na dejstvo, da je vpetost turisticˇne stroke pri opredelitvi
turisticˇne rabe gozda in pri sprejemanju ostalih predpisov s podrocˇ-
ja gozdarstva, ki se nanašajo na turisticˇno rabo gozda, premajhna.
V kolikor tudi niso ocenjene vrednosti ekosistemskih storitev posa-
meznih gozdnih obmocˇij, kjer se lahko izvajajo gozdnoturisticˇne ak-
6. Na Hrvaškem so ob koncu 90. let prejšnjega stoletja sistematicˇno pristopili k
raziskovanju vrednosti javnih dobrin v turizmu, ki so vkljucˇevale tudi mediteranske
obalne gozdove. Mediteranski gozdovi predstavljajo pomemben dejavnik privlacˇno-
sti v okviru posamezne turisticˇne obalne destinacije. Koordinator projekta zašcˇite in
promoviranja obalnih gozdov na Hrvaškem je bil Institut za turizam iz Zagreba (Kr-
pina idr., 2014, str. 272).
7. Sekundarni gozd: je gozd, ki je bil prvotno posekan, urejen v polja, ki so bila po
izcˇrpanju prsti opušcˇena in znova zarašcˇena v gozd. Tak gozd je potem revnejši, dre-
vesnih vrst je manj.
