Page 253 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 253
Gozdni turizem 253
Conservation of Nature and Natural Resources (1980), Ministerial
Conference on the Protection of Forests in Europe (2015), Food and
Agriculture Organization of the United Nations (2018). Najvecˇ raz-
vojnih pobud in sprememb za uveljavljanje turisticˇnih dejavnosti,
ki se izvajajo v gozdu in njegovi bližini, se nanaša na vzpostavljanje
pogojev za tržno oz. komercialno rabo gozda in njegovih ekosistem-
skih storitev (Ministerial Conference on the Protection of Forests in
Europe, 2015). Sem štejemo tudi spodbude za turisticˇni razvoj goz-
dnega habitata, ki so jih že uvedle države Madžarska, Hrvaška, Nem-
cˇija. Le redke so države v Evropski uniji, ki so dale pobudo razisko-
valnim projektom (Romunija) ali subvencijam na podrocˇju podpore
gozdnih turisticˇnih aktivnosti (Švedska) (Ministerial Conference on
the Protection of Forests in Europe, 2015, str. 130).
Na podrocˇju znanstvene literature so se skoraj vse dosedanje ra-
ziskave nanašale na rekreativno funkcijo gozda. Le malo ali skoraj
nicˇ pa jih je obravnavalo gozdni turizem ali turisticˇno privlacˇnost
gozda, cˇeprav so vsa dognanja pri preucˇevanju turisticˇnih ali rekre-
ativnih aktivnosti v gozdu pokazala, da naravni in turisticˇni poten-
cial gozda presega ekonomsko vrednost lesne produkcije (Millenni-
um Ecosystem Assessment, 2005). Gozdne aktivnosti so lahko pro-
dajno ovrednotene ali pa predstavljajo javno dobro in nimajo trž-
ne vrednosti, se pa štejejo za vrednoto (Costanza idr., 1997). Tako so
na Švedskem rezultati študije dokazali, da turisti gozdnim atributom
pripisujejo pomembno veljavo. Kot ugotavljata Bostedt in Mattsson
(1995, str. 671–680), je mogocˇe na osnovi pridobljenih rezultatov skle-
pati, da je ekonomsko vrednost gozdnih atributov možno celo pove-
cˇati, v kolikor se spremenijo dosedanje prakse z upravljanjem goz-
dnega gospodarstva. Na Hrvaškem so v raziskavi (Tišma idr., 2002,
str. 128) opredelili motive in kazalnike, po katerih so vrednotene tu-
risticˇne znacˇilnosti gozda. Tako pridobljeni rezultati se priporocˇajo
kot orodje pri analizi stroškov in koristi ter razvojnih naložb v goz-
du. Rezultati raziskave, ki je preucˇevala nagnjenja turistov k biva-
nju v gozdu ter njihov odnos do ekoloških in socialnih storitev gozda
(Vuletic´ idr., 2006, str. 88), so pokazali, da obstajajo znatne možnos-
ti za vkljucˇitev gozda in gozdnatih obmocˇij v turisticˇno ponudbo in
doseganje ekonomskih ucˇinkov. Izkazalo se je, da imajo turisti viso-
ko stopnjo (med 40–70 %) prepoznavanja estetske vloge gozda kakor
tudi strukturne in biotske raznovrstnosti gozdne pokrajine, privlacˇi
jih ambientalnost gozdnega ugodja kakor tudi možnost rekreacije in
Conservation of Nature and Natural Resources (1980), Ministerial
Conference on the Protection of Forests in Europe (2015), Food and
Agriculture Organization of the United Nations (2018). Najvecˇ raz-
vojnih pobud in sprememb za uveljavljanje turisticˇnih dejavnosti,
ki se izvajajo v gozdu in njegovi bližini, se nanaša na vzpostavljanje
pogojev za tržno oz. komercialno rabo gozda in njegovih ekosistem-
skih storitev (Ministerial Conference on the Protection of Forests in
Europe, 2015). Sem štejemo tudi spodbude za turisticˇni razvoj goz-
dnega habitata, ki so jih že uvedle države Madžarska, Hrvaška, Nem-
cˇija. Le redke so države v Evropski uniji, ki so dale pobudo razisko-
valnim projektom (Romunija) ali subvencijam na podrocˇju podpore
gozdnih turisticˇnih aktivnosti (Švedska) (Ministerial Conference on
the Protection of Forests in Europe, 2015, str. 130).
Na podrocˇju znanstvene literature so se skoraj vse dosedanje ra-
ziskave nanašale na rekreativno funkcijo gozda. Le malo ali skoraj
nicˇ pa jih je obravnavalo gozdni turizem ali turisticˇno privlacˇnost
gozda, cˇeprav so vsa dognanja pri preucˇevanju turisticˇnih ali rekre-
ativnih aktivnosti v gozdu pokazala, da naravni in turisticˇni poten-
cial gozda presega ekonomsko vrednost lesne produkcije (Millenni-
um Ecosystem Assessment, 2005). Gozdne aktivnosti so lahko pro-
dajno ovrednotene ali pa predstavljajo javno dobro in nimajo trž-
ne vrednosti, se pa štejejo za vrednoto (Costanza idr., 1997). Tako so
na Švedskem rezultati študije dokazali, da turisti gozdnim atributom
pripisujejo pomembno veljavo. Kot ugotavljata Bostedt in Mattsson
(1995, str. 671–680), je mogocˇe na osnovi pridobljenih rezultatov skle-
pati, da je ekonomsko vrednost gozdnih atributov možno celo pove-
cˇati, v kolikor se spremenijo dosedanje prakse z upravljanjem goz-
dnega gospodarstva. Na Hrvaškem so v raziskavi (Tišma idr., 2002,
str. 128) opredelili motive in kazalnike, po katerih so vrednotene tu-
risticˇne znacˇilnosti gozda. Tako pridobljeni rezultati se priporocˇajo
kot orodje pri analizi stroškov in koristi ter razvojnih naložb v goz-
du. Rezultati raziskave, ki je preucˇevala nagnjenja turistov k biva-
nju v gozdu ter njihov odnos do ekoloških in socialnih storitev gozda
(Vuletic´ idr., 2006, str. 88), so pokazali, da obstajajo znatne možnos-
ti za vkljucˇitev gozda in gozdnatih obmocˇij v turisticˇno ponudbo in
doseganje ekonomskih ucˇinkov. Izkazalo se je, da imajo turisti viso-
ko stopnjo (med 40–70 %) prepoznavanja estetske vloge gozda kakor
tudi strukturne in biotske raznovrstnosti gozdne pokrajine, privlacˇi
jih ambientalnost gozdnega ugodja kakor tudi možnost rekreacije in
