Page 250 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 250
Darija Cvikl
gozd vkljucˇili že leta 1982, ko je Japonska agencija za gozdove (Forest
Agency of Japan) pricˇela promovirati Shinrin-yoku kot antistresno in
relaksacijsko terapijo (Li, 2010, str. 9).
Kitajska je ena redkih držav na svetu, kjer poznajo gozdni turizem
že 35 let. Ta se izvaja v nacionalnih gozdovih s statusom zašcˇitenih
parkov (National Forest Parks), kjer imajo že od 80. let preteklega
stoletja vzpostavljene institucionalne okvirje za izvajanje turisticˇne
gozdne dejavnosti in monitoringa gozdnega turizma, ki se aplicira
predvsem v obliki rekreacije in obcˇudovanja naravnih lepot (Chen
in Nakama, 2012).
Na Švedskem že vrsto let razvijajo mrežo terapevtskih vrtov (Nils-
son idr., 2011, str. 3). Na Finskem so v okviru gozdnega turizma do-
brega pocˇutja (angl. forest well-being) opredeljene posamezne tu-
250 risticˇne aktivnosti s poudarkom na naravnih virih, ki predstavljajo
jedro turizma dobrega pocˇutja (Konu, 2015). Aktivnosti gozdnega tu-
rizma dobrega pocˇutja potekajo v gozdu ali v bližini gozdnega okolja,
njegovi produkti pa lahko vkljucˇujejo fizicˇne in relaksacijske tehnike
sprošcˇanja, uporabo naravnih virov,3 ki jih gozd ponuja, kakor tudi
ucˇne dejavnosti, povezane z namenom doseganja dobrega pocˇutja
(Konu, 2015, str. 6).
Na Irskem je gozdno listje najvidnejši prihodkovno prodajni po-
tencial med nwfp, medtem ko vlaganje v gozdni turizem zahteva
precejšnja naložbena vlaganja in združevanja razlicˇnih interesov
ter vzdrževanje primerne infrastrukture (Collier idr., 2004, str. 4).
Turisti se najraje ukvarjajo z naslednjimi turisticˇnimi gozdnimi ak-
tivnostmi: z ribolovom, s trekingom, z lovom, razlicˇnimi izobraže-
valnimi turisticˇnimi produkti (odkrivanje naravnih poti, nabiranje
gob, odgovorna hoja v naravi in opazovanje flore in favne). Neod-
visna raziskava, ki sta jo vodila Coillte in Irish Sports Council (ht-
tp://www.coillte.ie), je letno vrednost rekreativne funkcije gozda na
Irskem ocenila na 97 mio €.4
3. Na tem mestu Konu verjetno misli na nelesne produkte, ker so rastline po Mini-
sterial Conference on the Protection of Forests in Europe (2015) zajete mednje.
4. Podobno so tudi izracˇunali za obmocˇje mediteranskih obalnih gozdov na Hrva-
škem, in sicer da bi vrednost turisticˇne namestitve, ki se nahaja v bližini gozdov, padla
za vsaj 30 %, v kolikor bi prišlo do požarov (Krpina idr. 2014, str. 272–274). V študiji, ki
je preucˇevala vrednost mediteranskih gozdov, so rezultati pokazali, da les in gorivo
predstavljata manj kot 30 % celotne ekonomske vrednosti celotnega naravnega siste-
ma mediteranskih gozdov (Millennium Ecosystem Assessment, 2005, str. 22).
gozd vkljucˇili že leta 1982, ko je Japonska agencija za gozdove (Forest
Agency of Japan) pricˇela promovirati Shinrin-yoku kot antistresno in
relaksacijsko terapijo (Li, 2010, str. 9).
Kitajska je ena redkih držav na svetu, kjer poznajo gozdni turizem
že 35 let. Ta se izvaja v nacionalnih gozdovih s statusom zašcˇitenih
parkov (National Forest Parks), kjer imajo že od 80. let preteklega
stoletja vzpostavljene institucionalne okvirje za izvajanje turisticˇne
gozdne dejavnosti in monitoringa gozdnega turizma, ki se aplicira
predvsem v obliki rekreacije in obcˇudovanja naravnih lepot (Chen
in Nakama, 2012).
Na Švedskem že vrsto let razvijajo mrežo terapevtskih vrtov (Nils-
son idr., 2011, str. 3). Na Finskem so v okviru gozdnega turizma do-
brega pocˇutja (angl. forest well-being) opredeljene posamezne tu-
250 risticˇne aktivnosti s poudarkom na naravnih virih, ki predstavljajo
jedro turizma dobrega pocˇutja (Konu, 2015). Aktivnosti gozdnega tu-
rizma dobrega pocˇutja potekajo v gozdu ali v bližini gozdnega okolja,
njegovi produkti pa lahko vkljucˇujejo fizicˇne in relaksacijske tehnike
sprošcˇanja, uporabo naravnih virov,3 ki jih gozd ponuja, kakor tudi
ucˇne dejavnosti, povezane z namenom doseganja dobrega pocˇutja
(Konu, 2015, str. 6).
Na Irskem je gozdno listje najvidnejši prihodkovno prodajni po-
tencial med nwfp, medtem ko vlaganje v gozdni turizem zahteva
precejšnja naložbena vlaganja in združevanja razlicˇnih interesov
ter vzdrževanje primerne infrastrukture (Collier idr., 2004, str. 4).
Turisti se najraje ukvarjajo z naslednjimi turisticˇnimi gozdnimi ak-
tivnostmi: z ribolovom, s trekingom, z lovom, razlicˇnimi izobraže-
valnimi turisticˇnimi produkti (odkrivanje naravnih poti, nabiranje
gob, odgovorna hoja v naravi in opazovanje flore in favne). Neod-
visna raziskava, ki sta jo vodila Coillte in Irish Sports Council (ht-
tp://www.coillte.ie), je letno vrednost rekreativne funkcije gozda na
Irskem ocenila na 97 mio €.4
3. Na tem mestu Konu verjetno misli na nelesne produkte, ker so rastline po Mini-
sterial Conference on the Protection of Forests in Europe (2015) zajete mednje.
4. Podobno so tudi izracˇunali za obmocˇje mediteranskih obalnih gozdov na Hrva-
škem, in sicer da bi vrednost turisticˇne namestitve, ki se nahaja v bližini gozdov, padla
za vsaj 30 %, v kolikor bi prišlo do požarov (Krpina idr. 2014, str. 272–274). V študiji, ki
je preucˇevala vrednost mediteranskih gozdov, so rezultati pokazali, da les in gorivo
predstavljata manj kot 30 % celotne ekonomske vrednosti celotnega naravnega siste-
ma mediteranskih gozdov (Millennium Ecosystem Assessment, 2005, str. 22).
