Page 271 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 271
Turizem iskanja korenin 271
»klasicˇnih« turisticˇnih krajev vkljucˇevali obisk Kumrovca (»Pet dni z
avtobusom po Sloveniji«, 1958, str. 102; »Izleti po Sloveniji«, 1966), ob-
cˇasno pa tudi oglede nekaterih novoodprtih tovarn oz. obratov ter
kulturnih ali izobraževalnih objektov. To je razvidno iz itinerarjev tu-
risticˇnih izletov, pa tudi iz porocˇil Rodne grude, nastalih po skupnih
izletih (Brejc, 1960, str. 201):
Vedro razpoloženi so mnogi, bodisi na skupnih izletih, posame-
zno ali z lastnimi vozili, prepotovali skoraj vso Slovenijo, neka-
teri pa so bili tudi na skupnem izletu po drugih krajih Jugoslavi-
je. Obcˇutili smo, da je najmocˇnejši vtis napravil na rojake nagli
gospodarski napredek naše domacˇe dežele, ki so ga videli na la-
stne ocˇi. Obcˇudovanju lepote domacˇih krajev so se pridružili še
gospodarski uspehi, ki so jih dosegli naši delovni ljudje po osvo-
boditvi, zlasti v zadnjih desetih letih, odkar se z delavskimi sveti
na cˇelu sami upravljajo in vodijo svoja podjetja. Gradi se, so po-
udarjali rojaki, povsod, kamor prideš, same nove gradnje, nove
moderne tovarne, stanovanjska poslopja, šole, ceste, ugotavljali
so razvoj sodobne tehnike v industriji in kmetijstvu, nagli razvoj
motorizacije na naših cestah itd. itd.
V šestdesetih letih, ko je izseljencem programe izletov po Sloveniji
pricˇelo ponujati vecˇ turisticˇnih podjetij, je razvidna tudi njihova geo-
grafska diferenciacija in obcˇasno poudarjanje etnoloških elementov,
med katerimi izstopajo gastronomske posebnosti. Med prvimi je v
letu 1966 tovrstne izlete, tematsko razdeljene po slovenskih pokra-
jinah, izseljenskim turistom pricˇelo ponujati podjetje Transturist iz
Škofje Loke (»Izleti po Sloveniji«, 1966). Slednje je izlete organiziralo
v sodelovanju z Izseljensko matico in njihovo izvedbo deloma pri-
lagodilo terminu Izseljenskega piknika, ki je v tistem obdobju prav
tako vecˇ let potekal v Škofji Loki.
V Rodni grudi najdemo v letu 1970 omembo prvih organiziranih
skupin slovenskih izseljencev iz Avstralije (»Naši Avstralci«, 1970, str.
7) in Argentine (»Doma – z vseh vetrov«, 1970, str. 3), iz katere naj
bi, podobno kot v primeru Avstralije, do tedaj izseljenci potovali le v
manjših skupinah oz. posamezno. Kot še porocˇa uredništvo, je sku-
pina izseljencev iz Argentine Slovenijo ponovno obiskala v maju leta
1971, pri tem pa so z ladjo Enrico potovali do italijanske Genove, na-
to pa pot nadaljevali z avtobusom (»Tudi letos skupinski obisk roja-
kov iz Argentine«, 1971, str. 15). V letu 1972 je matica zabeležila prihod
»klasicˇnih« turisticˇnih krajev vkljucˇevali obisk Kumrovca (»Pet dni z
avtobusom po Sloveniji«, 1958, str. 102; »Izleti po Sloveniji«, 1966), ob-
cˇasno pa tudi oglede nekaterih novoodprtih tovarn oz. obratov ter
kulturnih ali izobraževalnih objektov. To je razvidno iz itinerarjev tu-
risticˇnih izletov, pa tudi iz porocˇil Rodne grude, nastalih po skupnih
izletih (Brejc, 1960, str. 201):
Vedro razpoloženi so mnogi, bodisi na skupnih izletih, posame-
zno ali z lastnimi vozili, prepotovali skoraj vso Slovenijo, neka-
teri pa so bili tudi na skupnem izletu po drugih krajih Jugoslavi-
je. Obcˇutili smo, da je najmocˇnejši vtis napravil na rojake nagli
gospodarski napredek naše domacˇe dežele, ki so ga videli na la-
stne ocˇi. Obcˇudovanju lepote domacˇih krajev so se pridružili še
gospodarski uspehi, ki so jih dosegli naši delovni ljudje po osvo-
boditvi, zlasti v zadnjih desetih letih, odkar se z delavskimi sveti
na cˇelu sami upravljajo in vodijo svoja podjetja. Gradi se, so po-
udarjali rojaki, povsod, kamor prideš, same nove gradnje, nove
moderne tovarne, stanovanjska poslopja, šole, ceste, ugotavljali
so razvoj sodobne tehnike v industriji in kmetijstvu, nagli razvoj
motorizacije na naših cestah itd. itd.
V šestdesetih letih, ko je izseljencem programe izletov po Sloveniji
pricˇelo ponujati vecˇ turisticˇnih podjetij, je razvidna tudi njihova geo-
grafska diferenciacija in obcˇasno poudarjanje etnoloških elementov,
med katerimi izstopajo gastronomske posebnosti. Med prvimi je v
letu 1966 tovrstne izlete, tematsko razdeljene po slovenskih pokra-
jinah, izseljenskim turistom pricˇelo ponujati podjetje Transturist iz
Škofje Loke (»Izleti po Sloveniji«, 1966). Slednje je izlete organiziralo
v sodelovanju z Izseljensko matico in njihovo izvedbo deloma pri-
lagodilo terminu Izseljenskega piknika, ki je v tistem obdobju prav
tako vecˇ let potekal v Škofji Loki.
V Rodni grudi najdemo v letu 1970 omembo prvih organiziranih
skupin slovenskih izseljencev iz Avstralije (»Naši Avstralci«, 1970, str.
7) in Argentine (»Doma – z vseh vetrov«, 1970, str. 3), iz katere naj
bi, podobno kot v primeru Avstralije, do tedaj izseljenci potovali le v
manjših skupinah oz. posamezno. Kot še porocˇa uredništvo, je sku-
pina izseljencev iz Argentine Slovenijo ponovno obiskala v maju leta
1971, pri tem pa so z ladjo Enrico potovali do italijanske Genove, na-
to pa pot nadaljevali z avtobusom (»Tudi letos skupinski obisk roja-
kov iz Argentine«, 1971, str. 15). V letu 1972 je matica zabeležila prihod
