Page 268 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 268
Miha Koderman
mer v Evropi prekinili vse do zacˇetka petdesetih let 20. stoletja (Friš,
1996, str. 168–175).
Turisticˇna ponudba za izseljence v obdobju Jugoslavije
Po drugi svetovni vojni se je turizem v Federativni ljudski republiki
Jugoslaviji kmalu pricˇel uveljavljati kot vse pomembnejša gospodar-
skega panoga. Država, ki je svoje gospodarstvo upravljala po cen-
tralnoplanskem sistemu, je v petdesetih in zlasti v zacˇetku šestdese-
tih let 20. stoletja spoznala pomembnost in ugodne financˇne ucˇinke
turisticˇnih dejavnosti. S tujimi obiskovalci je v državo prihajal nepo-
sredni dotok deviz, ki je pomembno prispeval k izravnavi državne
placˇilne bilance. Prihodi tujih turistov so bili zaradi svojih znacˇilno-
sti imenovani tudi »neblagovni izvoz« in so višek dosegli v letu 1988,
268 ko je Jugoslavijo obiskalo preko devet milijonov tujih turistov (Ko-
derman, 2015, str. 110).
Pri razvoju povojnega jugoslovanskega turizma so imeli pomemb-
no vlogo tudi izseljenci in zdomci, ki so vse od petdesetih let 20.
stoletja tako individualno kot skupinsko ponovno pricˇeli obiskova-
ti nekdanjo domovino. Za skupinske obiske izseljencev v Sloveniji je
v veliki meri informacijsko in koordinacijsko »skrbela« v zacˇetku leta
1951 ustanovljena Slovenska izseljenska matica, ki je bila med letoma
1951 in 1991 kljucˇna organizacija, ki se je na obmocˇju Slovenije ukvar-
jala z izseljensko problematiko. Med njenimi temeljnimi nalogami je
bila vzpostavitev stikov med tedanjo Ljudsko Republiko Slovenijo in
izseljenci, zdomci in njihovimi potomci po svetu, zlasti z namenom
pospeševanja in razvijanja kulturnega, umetniškega, gospodarskega
in znanstvenega sodelovanja ter ohranjanja slovenskega kulturnega
izrocˇila. Hkrati je potrebno omeniti dejstvo, da je bila Slovenska iz-
seljenska matica ustanovljena s podporo takratnega politicˇnega sis-
tema, ki je do leta 1991 zagotavljal njeno delovanje in financiranje. To
je pomembno zaznamovalo odnose med matico in slovenskimi iz-
seljenci po svetu, saj so jo nekateri izseljenci in organizacije po sve-
tu oznacˇevali kot »produkt tedanjega enostrankarskega režima« (Ro-
gelj, 2001, str. 50), zaradi cˇesar je bila obcˇasno razlog delitev in spo-
rov. Kljub navedenemu pa ne gre spregledati dolgoletne vloge Slo-
venske izseljenske matice pri razvijanju in navezovanju stikov s slo-
venskimi izseljenci po svetu. K njim so zlasti pripomogla vsakoletna
gostovanja slovenskih kulturnih skupin med izseljenci pa tudi orga-
niziranje umetniških razstav, likovnih kolonij in poletnih šol v Slove-
mer v Evropi prekinili vse do zacˇetka petdesetih let 20. stoletja (Friš,
1996, str. 168–175).
Turisticˇna ponudba za izseljence v obdobju Jugoslavije
Po drugi svetovni vojni se je turizem v Federativni ljudski republiki
Jugoslaviji kmalu pricˇel uveljavljati kot vse pomembnejša gospodar-
skega panoga. Država, ki je svoje gospodarstvo upravljala po cen-
tralnoplanskem sistemu, je v petdesetih in zlasti v zacˇetku šestdese-
tih let 20. stoletja spoznala pomembnost in ugodne financˇne ucˇinke
turisticˇnih dejavnosti. S tujimi obiskovalci je v državo prihajal nepo-
sredni dotok deviz, ki je pomembno prispeval k izravnavi državne
placˇilne bilance. Prihodi tujih turistov so bili zaradi svojih znacˇilno-
sti imenovani tudi »neblagovni izvoz« in so višek dosegli v letu 1988,
268 ko je Jugoslavijo obiskalo preko devet milijonov tujih turistov (Ko-
derman, 2015, str. 110).
Pri razvoju povojnega jugoslovanskega turizma so imeli pomemb-
no vlogo tudi izseljenci in zdomci, ki so vse od petdesetih let 20.
stoletja tako individualno kot skupinsko ponovno pricˇeli obiskova-
ti nekdanjo domovino. Za skupinske obiske izseljencev v Sloveniji je
v veliki meri informacijsko in koordinacijsko »skrbela« v zacˇetku leta
1951 ustanovljena Slovenska izseljenska matica, ki je bila med letoma
1951 in 1991 kljucˇna organizacija, ki se je na obmocˇju Slovenije ukvar-
jala z izseljensko problematiko. Med njenimi temeljnimi nalogami je
bila vzpostavitev stikov med tedanjo Ljudsko Republiko Slovenijo in
izseljenci, zdomci in njihovimi potomci po svetu, zlasti z namenom
pospeševanja in razvijanja kulturnega, umetniškega, gospodarskega
in znanstvenega sodelovanja ter ohranjanja slovenskega kulturnega
izrocˇila. Hkrati je potrebno omeniti dejstvo, da je bila Slovenska iz-
seljenska matica ustanovljena s podporo takratnega politicˇnega sis-
tema, ki je do leta 1991 zagotavljal njeno delovanje in financiranje. To
je pomembno zaznamovalo odnose med matico in slovenskimi iz-
seljenci po svetu, saj so jo nekateri izseljenci in organizacije po sve-
tu oznacˇevali kot »produkt tedanjega enostrankarskega režima« (Ro-
gelj, 2001, str. 50), zaradi cˇesar je bila obcˇasno razlog delitev in spo-
rov. Kljub navedenemu pa ne gre spregledati dolgoletne vloge Slo-
venske izseljenske matice pri razvijanju in navezovanju stikov s slo-
venskimi izseljenci po svetu. K njim so zlasti pripomogla vsakoletna
gostovanja slovenskih kulturnih skupin med izseljenci pa tudi orga-
niziranje umetniških razstav, likovnih kolonij in poletnih šol v Slove-
