Page 272 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 272
Miha Koderman
5.393 izseljencev iz zda, ki so v Slovenijo pripotovali s cˇarterskimi
poleti, poleg njih pa naj bi v tem letu prišlo še 540 izseljencev iz Ka-
nade, 50 iz Avstralije in 80 iz Nizozemske (Rogelj, 2001, str. 29).
Osemdeseta leta 20. stoletja so bila za turizem v Jugoslaviji rekor-
dna, saj je beležil najvecˇje število prihodov tujih in domacˇih turistov
do tedaj. V tem obdobju lahko iz pregleda publikacij Slovenske izse-
ljenske matice razberemo tudi precejšnje število obiskov izseljencev,
med katerimi pa je bilo opazno tudi obcˇasno povecˇanje zanimanja
za genealoško raziskovanje v Sloveniji. O tem pricˇajo cˇlanki organi-
zacije Slovenian Genealogy Society iz mesta Lafayette v zvezni državi
Indiana v zda, objavljeni v Rodni grudi, ki so bralce informirali o ar-
hivskih virih za iskanje podatkov o prednikih (»Slovenian Genealogy
Society«, 1987, str. 1; »Genealogical Column«, 1987, str. 1). Društvo je
272 kasneje vzpostavilo tudi sodelovanje s Slovenskim rodoslovnim dru-
štvom, s katerim sta posameznikom skušala predstaviti metode in
možnosti »iskanja korenin« (»Izseljenci išcˇejo korenine«, 1999, str. 9).
Ponudba turisticˇnih potovanj in izletov za izseljence
v samostojni Sloveniji
Osamosvojitev Slovenije leta 1991 in negotove politicˇne razmere so
skoraj v celoti ustavile turisticˇne tokove tujih obiskovalcev v drža-
vo. Število teh se je v enaki meri kot pred razglasitvijo neodvisnosti
postopoma obnovilo šele konec devetdesetih let, k cˇemur so delo-
ma prispevali tudi spopadi v nekdanjih jugoslovanskih republikah,
ki so se stopnjevali v vecˇletno vojno. Omenjeni dogodki so pomemb-
no vplivali tudi na obiske slovenskih izseljencev v Sloveniji. Vojna na
Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini v letih 1992 in 1993 je vpliva-
la zlasti na manjši obisk izseljencev iz zda, o cˇemer je porocˇala tu-
di revija Rodna gruda (Cimerman, 1992, str. 12; Prešeren 1992, str. 1).
Agencija Kollander je bila zaradi pomanjkanja prijav poleti leta 1993
prisiljena odpovedati predvidene cˇarterske lete iz Clevelanda v Ljub-
ljano, maloštevilne goste pa je preusmerila na letališcˇe v Münchnu
oz. Frankfurtu, kjer so potovanje po Evropi in Sloveniji nadaljevali
v organizaciji slovenskih agencij. Kljub upadu števila izseljencev iz
zda pa so v istem obdobju zabeležili obisk vecˇjih skupin iz Argenti-
ne in Avstralije, med katerimi so bili tudi posamezniki, ki so Slovenijo
zaradi politicˇnih razlogov obiskali prvicˇ po odselitvi (Repanšek, 1993,
str. 22; »Skupine izseljencev na obisku«, 1993, str. 4; Šrekl, 1993, str. 16).
Obdobje devetdesetih let je bilo zaznamovano tudi s prvimi po-
5.393 izseljencev iz zda, ki so v Slovenijo pripotovali s cˇarterskimi
poleti, poleg njih pa naj bi v tem letu prišlo še 540 izseljencev iz Ka-
nade, 50 iz Avstralije in 80 iz Nizozemske (Rogelj, 2001, str. 29).
Osemdeseta leta 20. stoletja so bila za turizem v Jugoslaviji rekor-
dna, saj je beležil najvecˇje število prihodov tujih in domacˇih turistov
do tedaj. V tem obdobju lahko iz pregleda publikacij Slovenske izse-
ljenske matice razberemo tudi precejšnje število obiskov izseljencev,
med katerimi pa je bilo opazno tudi obcˇasno povecˇanje zanimanja
za genealoško raziskovanje v Sloveniji. O tem pricˇajo cˇlanki organi-
zacije Slovenian Genealogy Society iz mesta Lafayette v zvezni državi
Indiana v zda, objavljeni v Rodni grudi, ki so bralce informirali o ar-
hivskih virih za iskanje podatkov o prednikih (»Slovenian Genealogy
Society«, 1987, str. 1; »Genealogical Column«, 1987, str. 1). Društvo je
272 kasneje vzpostavilo tudi sodelovanje s Slovenskim rodoslovnim dru-
štvom, s katerim sta posameznikom skušala predstaviti metode in
možnosti »iskanja korenin« (»Izseljenci išcˇejo korenine«, 1999, str. 9).
Ponudba turisticˇnih potovanj in izletov za izseljence
v samostojni Sloveniji
Osamosvojitev Slovenije leta 1991 in negotove politicˇne razmere so
skoraj v celoti ustavile turisticˇne tokove tujih obiskovalcev v drža-
vo. Število teh se je v enaki meri kot pred razglasitvijo neodvisnosti
postopoma obnovilo šele konec devetdesetih let, k cˇemur so delo-
ma prispevali tudi spopadi v nekdanjih jugoslovanskih republikah,
ki so se stopnjevali v vecˇletno vojno. Omenjeni dogodki so pomemb-
no vplivali tudi na obiske slovenskih izseljencev v Sloveniji. Vojna na
Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini v letih 1992 in 1993 je vpliva-
la zlasti na manjši obisk izseljencev iz zda, o cˇemer je porocˇala tu-
di revija Rodna gruda (Cimerman, 1992, str. 12; Prešeren 1992, str. 1).
Agencija Kollander je bila zaradi pomanjkanja prijav poleti leta 1993
prisiljena odpovedati predvidene cˇarterske lete iz Clevelanda v Ljub-
ljano, maloštevilne goste pa je preusmerila na letališcˇe v Münchnu
oz. Frankfurtu, kjer so potovanje po Evropi in Sloveniji nadaljevali
v organizaciji slovenskih agencij. Kljub upadu števila izseljencev iz
zda pa so v istem obdobju zabeležili obisk vecˇjih skupin iz Argenti-
ne in Avstralije, med katerimi so bili tudi posamezniki, ki so Slovenijo
zaradi politicˇnih razlogov obiskali prvicˇ po odselitvi (Repanšek, 1993,
str. 22; »Skupine izseljencev na obisku«, 1993, str. 4; Šrekl, 1993, str. 16).
Obdobje devetdesetih let je bilo zaznamovano tudi s prvimi po-
