Page 269 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 269
Turizem iskanja korenin 269
niji ter izdajanje periodicˇnih publikacij in tudi vsakoletna prireditev
Izseljenski piknik, leta 1987 preimenovana v Srecˇanje v moji deželi, ki
je prav tako potekala v organizaciji matice (Koderman, 2015, str. 110).
V obdobju petdesetih in deloma tudi šestdesetih let 20. stoletja so
med obiski izseljencev prevladovali tisti, ki so prihajali iz evropskih
držav in zda. Pri tem je vecˇina obiskov potekala na individualni rav-
ni; skupinski obiski so bili redkejši in v veliki meri omejeni na obiske
slovenskih izseljencev iz zda. Tehnicˇno izvedbo in organizacijo sku-
pinskih izletov izseljencev po Sloveniji in Jugoslaviji je vecˇ desetletij
izvajalo turisticˇno podjetje Putnik Slovenija, ki ga je v juliju leta 1951
ustanovila vlada takratne Ljudske Republike Slovenije. Putnik (leta
1959 se je podjetje preimenovalo v Kompas) je imel ob ustanovitvi
10 poslovalnic, 8 turisticˇnih avtobusov in je zaposloval 90 uslužben-
cev. Podjetje Putnik Slovenija (in kasneje Kompas) je vse od zacˇetka
petdesetih let tesno sodelovalo z izseljensko matico in pripravljalo
izlete za izseljence po Sloveniji (primer oglasa je predstavljen na sli-
ki 12.1) in sosednjih jugoslovanskih republikah. Izseljencem so bili
koncem petdesetih let na voljo vecˇdnevni izleti po Sloveniji in Jugo-
slaviji, prijave nanje pa je poleg Putnika sprejemala tudi izseljenska
matica (Koderman, 2015, str. 110–111).
Po porocˇanju glasila za izseljence Rodna gruda je najvecˇ izseljen-
cev na obisk »stare domovine« prihajalo iz Nemcˇije, Francije, Nizo-
zemske ter zda (»Tudi iz Francije, Holandije in Westfalije so prišli«,
1954, str. 123), med letoma 1955 in 1960 pa se med izvornimi drža-
vami individualnih izseljenskih obiskovalcev prvicˇ omenjajo Belgi-
ja, Kanada, Argentina in tudi Avstralija (»Pozdravljeni na domacˇih
tleh«, 1955, str. 129; »V narocˇju domovine«, 1955, str. 185; Brejc, 1960,
str. 201). Izseljenci, ki so na obisk prihajali iz prekomorskih držav, so
v tem obdobju v Evropo pogosto potovali z ladjo in se izkrcali v Tr-
stu ali Genovi, nato pa pot nadaljevali z vlakom ali avtobusom do
Ljubljane (»Rojaki so med nami«, 1954, str. 99–100). O znatnem števi-
lu ameriških Slovencev na obisku v Sloveniji pricˇa tudi podatek, da
so le-ti julija leta 1956 želeli proslaviti ameriški državni praznik – cˇe-
trti julij –, zato so v sodelovanju z matico na omenjeni dan pripravili
praznovanje v Kamniški Bistrici. Prireditev, ki so jo v naslednjih letih
namenili širši izseljenski javnosti, je postala tradicionalna in pozna-
na pod imenom Izseljenski piknik (Stokel, 1956, str. 185; Rogelj, 2001,
str. 48).
Obiski slovenskih izseljencev iz zda in drugih prekomorskih dr-
niji ter izdajanje periodicˇnih publikacij in tudi vsakoletna prireditev
Izseljenski piknik, leta 1987 preimenovana v Srecˇanje v moji deželi, ki
je prav tako potekala v organizaciji matice (Koderman, 2015, str. 110).
V obdobju petdesetih in deloma tudi šestdesetih let 20. stoletja so
med obiski izseljencev prevladovali tisti, ki so prihajali iz evropskih
držav in zda. Pri tem je vecˇina obiskov potekala na individualni rav-
ni; skupinski obiski so bili redkejši in v veliki meri omejeni na obiske
slovenskih izseljencev iz zda. Tehnicˇno izvedbo in organizacijo sku-
pinskih izletov izseljencev po Sloveniji in Jugoslaviji je vecˇ desetletij
izvajalo turisticˇno podjetje Putnik Slovenija, ki ga je v juliju leta 1951
ustanovila vlada takratne Ljudske Republike Slovenije. Putnik (leta
1959 se je podjetje preimenovalo v Kompas) je imel ob ustanovitvi
10 poslovalnic, 8 turisticˇnih avtobusov in je zaposloval 90 uslužben-
cev. Podjetje Putnik Slovenija (in kasneje Kompas) je vse od zacˇetka
petdesetih let tesno sodelovalo z izseljensko matico in pripravljalo
izlete za izseljence po Sloveniji (primer oglasa je predstavljen na sli-
ki 12.1) in sosednjih jugoslovanskih republikah. Izseljencem so bili
koncem petdesetih let na voljo vecˇdnevni izleti po Sloveniji in Jugo-
slaviji, prijave nanje pa je poleg Putnika sprejemala tudi izseljenska
matica (Koderman, 2015, str. 110–111).
Po porocˇanju glasila za izseljence Rodna gruda je najvecˇ izseljen-
cev na obisk »stare domovine« prihajalo iz Nemcˇije, Francije, Nizo-
zemske ter zda (»Tudi iz Francije, Holandije in Westfalije so prišli«,
1954, str. 123), med letoma 1955 in 1960 pa se med izvornimi drža-
vami individualnih izseljenskih obiskovalcev prvicˇ omenjajo Belgi-
ja, Kanada, Argentina in tudi Avstralija (»Pozdravljeni na domacˇih
tleh«, 1955, str. 129; »V narocˇju domovine«, 1955, str. 185; Brejc, 1960,
str. 201). Izseljenci, ki so na obisk prihajali iz prekomorskih držav, so
v tem obdobju v Evropo pogosto potovali z ladjo in se izkrcali v Tr-
stu ali Genovi, nato pa pot nadaljevali z vlakom ali avtobusom do
Ljubljane (»Rojaki so med nami«, 1954, str. 99–100). O znatnem števi-
lu ameriških Slovencev na obisku v Sloveniji pricˇa tudi podatek, da
so le-ti julija leta 1956 želeli proslaviti ameriški državni praznik – cˇe-
trti julij –, zato so v sodelovanju z matico na omenjeni dan pripravili
praznovanje v Kamniški Bistrici. Prireditev, ki so jo v naslednjih letih
namenili širši izseljenski javnosti, je postala tradicionalna in pozna-
na pod imenom Izseljenski piknik (Stokel, 1956, str. 185; Rogelj, 2001,
str. 48).
Obiski slovenskih izseljencev iz zda in drugih prekomorskih dr-
