Page 267 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 267
Turizem iskanja korenin 267
domovino predstavlja tudi obisk otrok, potomcev izseljencev. Slo-
venec porocˇa o skupini 257-ih otrok iz Vestfalije in Porenja, ki so v
avgustu leta 1928 z vlakom brezplacˇno pripotovali na obisk v Slove-
nijo in obiskali domacˇe kraje svojih staršev. Ob sprejemu na Jeseni-
cah jih je pricˇakala množica ljudi ob igranju godbe katoliškega de-
lavskega društva (»Slovenski otroci iz Vestfalije in Porenja v Sloveni-
ji«, 1928, str. 4). Mesec dni kasneje je v kratki novici Slovenec pisal o
obisku slovenskih otrok izseljencev, ki so bili nastanjeni v Mariboru.
Obiskali so priljubljeno turisticˇno tocˇko – termalno zdravilišcˇe v Ro-
gaški Slatini, kjer so otroci v propagandne namene kot darilo dobili
steklenico mineralne vode (»Otroci naših vestfalskih rojakov«, 1928,
str. 4).
Tovrstni obiski so se nadaljevali tudi v tridesetih letih 20. stoletja.
Ponudba izletov je najpogosteje vkljucˇevala obisk romarskih in turi-
sticˇnih krajev Kraljevine Jugoslavije. Za potovanje so bile na razpo-
lago tudi cenejše vozovnice – tako so, denimo, leta 1932 Jugoslovani
iz Belgije in Nizozemske v domovino pripotovali po polovicˇni ceni
vozovnice z direktnim vlakom iz Nizozemske (»Združene države se-
verne Amerike, Slovenski turistovski klub«, 1932, str. 6). Izseljeniški
vestnik je objavljal tudi vozne rede, itinerarij potovanja, navajal in-
formacije o dokumentih, cenah prevozov itd. V vecˇini so bili izse-
ljenci deležni sprejema pri lokalnih in politicˇnih oblasteh, obisk pa
je obsegal tudi eno- ali vecˇtedensko bivanje pri sorodnikih.
Obiski iz zda naj bi se, kot navaja Friš (1996, str. 168), v manjši meri
zacˇeli ob koncu 19. stoletja, ta oblika turizma pa se je še zlasti razši-
rila z izboljšanjem prometnih razmer v zacˇetku 20. stoletja. V Evropi
so si slovenski izseljenci poleg domovine pogosto ogledali tudi kul-
turne znamenitosti velikih mest Londona, Pariza, Dunaja, katolicˇani
pa so potovanje obicˇajno dopolnili z obiskom Rima. Organiziranje
potovanj v Evropo in na obmocˇje slovenskega etnicˇnega prostora je
bilo ocˇitno donosen posel, saj je v obdobju od konca 19. pa do tri-
desetih let 20. stoletja v zda delovalo vecˇ potovalnih agencij, takrat
poznanih kot »parabrodska zastopstva«. V tem obdobju (leta 1930) so
bili zabeleženi tudi prvi organizirani izleti iz zda, ki so po vecˇini za-
jemali šestdnevno potovanje z ladjo, ogled vecˇjih evropskih mest in
daljši postanek (do šest tednov) na obmocˇju današnje Slovenije. Or-
ganizirali sta jih dve najvecˇji podporni organizaciji: Slovenska naro-
dna podporna jednota in Kranjska slovenska katoliška jednota. Obi-
ski skupin iz zda so se po letu 1938 zaradi nestabilnih politicˇnih raz-
domovino predstavlja tudi obisk otrok, potomcev izseljencev. Slo-
venec porocˇa o skupini 257-ih otrok iz Vestfalije in Porenja, ki so v
avgustu leta 1928 z vlakom brezplacˇno pripotovali na obisk v Slove-
nijo in obiskali domacˇe kraje svojih staršev. Ob sprejemu na Jeseni-
cah jih je pricˇakala množica ljudi ob igranju godbe katoliškega de-
lavskega društva (»Slovenski otroci iz Vestfalije in Porenja v Sloveni-
ji«, 1928, str. 4). Mesec dni kasneje je v kratki novici Slovenec pisal o
obisku slovenskih otrok izseljencev, ki so bili nastanjeni v Mariboru.
Obiskali so priljubljeno turisticˇno tocˇko – termalno zdravilišcˇe v Ro-
gaški Slatini, kjer so otroci v propagandne namene kot darilo dobili
steklenico mineralne vode (»Otroci naših vestfalskih rojakov«, 1928,
str. 4).
Tovrstni obiski so se nadaljevali tudi v tridesetih letih 20. stoletja.
Ponudba izletov je najpogosteje vkljucˇevala obisk romarskih in turi-
sticˇnih krajev Kraljevine Jugoslavije. Za potovanje so bile na razpo-
lago tudi cenejše vozovnice – tako so, denimo, leta 1932 Jugoslovani
iz Belgije in Nizozemske v domovino pripotovali po polovicˇni ceni
vozovnice z direktnim vlakom iz Nizozemske (»Združene države se-
verne Amerike, Slovenski turistovski klub«, 1932, str. 6). Izseljeniški
vestnik je objavljal tudi vozne rede, itinerarij potovanja, navajal in-
formacije o dokumentih, cenah prevozov itd. V vecˇini so bili izse-
ljenci deležni sprejema pri lokalnih in politicˇnih oblasteh, obisk pa
je obsegal tudi eno- ali vecˇtedensko bivanje pri sorodnikih.
Obiski iz zda naj bi se, kot navaja Friš (1996, str. 168), v manjši meri
zacˇeli ob koncu 19. stoletja, ta oblika turizma pa se je še zlasti razši-
rila z izboljšanjem prometnih razmer v zacˇetku 20. stoletja. V Evropi
so si slovenski izseljenci poleg domovine pogosto ogledali tudi kul-
turne znamenitosti velikih mest Londona, Pariza, Dunaja, katolicˇani
pa so potovanje obicˇajno dopolnili z obiskom Rima. Organiziranje
potovanj v Evropo in na obmocˇje slovenskega etnicˇnega prostora je
bilo ocˇitno donosen posel, saj je v obdobju od konca 19. pa do tri-
desetih let 20. stoletja v zda delovalo vecˇ potovalnih agencij, takrat
poznanih kot »parabrodska zastopstva«. V tem obdobju (leta 1930) so
bili zabeleženi tudi prvi organizirani izleti iz zda, ki so po vecˇini za-
jemali šestdnevno potovanje z ladjo, ogled vecˇjih evropskih mest in
daljši postanek (do šest tednov) na obmocˇju današnje Slovenije. Or-
ganizirali sta jih dve najvecˇji podporni organizaciji: Slovenska naro-
dna podporna jednota in Kranjska slovenska katoliška jednota. Obi-
ski skupin iz zda so se po letu 1938 zaradi nestabilnih politicˇnih raz-
