Page 33 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Kulturni turizem 33
posebej v povezavi s konstrukcijo, produkcijo in z interpretacijo de-
dišcˇine je bilo v pricˇujocˇem poglavju že izpostavljeno. Tudi sodobne
primere »kreativnega turizma« lahko pogledamo v historicˇnem kon-
tekstu iskanja »alternativnih« oblik turizma nasproti množicˇnemu
turizmu, ki poteka že od 60-ih let dalje. Takrat se je »alternativa«
imenovala projekt malega obsega (angl. small-scale project), vsebin-
sko pa je bila ravno tako osredišcˇena na participatornost – cˇeravno
ta termin ni bil uporabljen – in na lokalne kulture. Temeljna spre-
memba od 60-ih let do danes se tako zdi bolj v številcˇnem obsegu
turizma kot pa v obliki in vsebini »alternativ«. Richardsovo poime-
novanje »kreativnega turizma« nima reference na zgodovino, ravno
tako kreativnosti ne razume v filozofskem smislu. Za interpretaci-
jo ne uporablja lastnih raziskav in se vecˇinoma naslanja na izvorno
ekonomske modele, ki jih geografsko predela v smislu prostorskih
kategorij; ob tem prakticira, kot sam pravi, »foucaultovsko intelektu-
alno arheologijo«,2 se pravi izposojo od drugih avtorjev. Po formaciji
torej ne sodi v polje humanisticˇne obravnave kulturnega turizma,
cˇeprav se obcˇasno informativno referira tudi na antropologijo (Ri-
chards, 2018a).
Na kratko smo v poglavju želeli orisati nekatere od temeljnih za-
gat sodobnih razprav o kulturnem turizmu, ki se nahajajo na razlicˇ-
nih disciplinarnih bregovih. Cˇ e se vrnemo k uvodno izpostavljenima
zbornikoma, lahko ugotovimo, da je poslovnoupravljalski zbornik o
kulturnem turizmu že docˇakal ponatis, medtem ko ga humanisticˇni
po vsej verjetnosti ne bo, kar zvesto odseva stanje na podrocˇju razi-
skovanja, akademske produkcije in mocˇi v turizmu. V kontekstu po-
vecˇane globalne strukturne neenakosti, v katero je turizem umešcˇen
in jo nemalokrat poglablja, so poslovnoupravljalski modeli brez hu-
manisticˇnih uvidov ali, cˇe recˇemo drugacˇe, brez culturae animi, ver-
jetneje kot ne, obsojeni na izvotljeno sklicevanje na nacˇelo trajnosti
in dalecˇ od zavez odgovornega turizma.
Literatura
Bauman, Z. (1999). Culture as praxis. Sage.
Bausinger, H. (2004). Per una critica alle critiche del folklorismo. V P. Cle-
mente in F. Mugnaini (ur.), Oltre il folklore: Tradizioni popolari e an-
tropologia nella società contemporanea (str. 145–159). Carocci.
2. Osebna komunikacija z Gregom Richardsom na University of Applied Sciences,
Breda, 9. januar 2020.
posebej v povezavi s konstrukcijo, produkcijo in z interpretacijo de-
dišcˇine je bilo v pricˇujocˇem poglavju že izpostavljeno. Tudi sodobne
primere »kreativnega turizma« lahko pogledamo v historicˇnem kon-
tekstu iskanja »alternativnih« oblik turizma nasproti množicˇnemu
turizmu, ki poteka že od 60-ih let dalje. Takrat se je »alternativa«
imenovala projekt malega obsega (angl. small-scale project), vsebin-
sko pa je bila ravno tako osredišcˇena na participatornost – cˇeravno
ta termin ni bil uporabljen – in na lokalne kulture. Temeljna spre-
memba od 60-ih let do danes se tako zdi bolj v številcˇnem obsegu
turizma kot pa v obliki in vsebini »alternativ«. Richardsovo poime-
novanje »kreativnega turizma« nima reference na zgodovino, ravno
tako kreativnosti ne razume v filozofskem smislu. Za interpretaci-
jo ne uporablja lastnih raziskav in se vecˇinoma naslanja na izvorno
ekonomske modele, ki jih geografsko predela v smislu prostorskih
kategorij; ob tem prakticira, kot sam pravi, »foucaultovsko intelektu-
alno arheologijo«,2 se pravi izposojo od drugih avtorjev. Po formaciji
torej ne sodi v polje humanisticˇne obravnave kulturnega turizma,
cˇeprav se obcˇasno informativno referira tudi na antropologijo (Ri-
chards, 2018a).
Na kratko smo v poglavju želeli orisati nekatere od temeljnih za-
gat sodobnih razprav o kulturnem turizmu, ki se nahajajo na razlicˇ-
nih disciplinarnih bregovih. Cˇ e se vrnemo k uvodno izpostavljenima
zbornikoma, lahko ugotovimo, da je poslovnoupravljalski zbornik o
kulturnem turizmu že docˇakal ponatis, medtem ko ga humanisticˇni
po vsej verjetnosti ne bo, kar zvesto odseva stanje na podrocˇju razi-
skovanja, akademske produkcije in mocˇi v turizmu. V kontekstu po-
vecˇane globalne strukturne neenakosti, v katero je turizem umešcˇen
in jo nemalokrat poglablja, so poslovnoupravljalski modeli brez hu-
manisticˇnih uvidov ali, cˇe recˇemo drugacˇe, brez culturae animi, ver-
jetneje kot ne, obsojeni na izvotljeno sklicevanje na nacˇelo trajnosti
in dalecˇ od zavez odgovornega turizma.
Literatura
Bauman, Z. (1999). Culture as praxis. Sage.
Bausinger, H. (2004). Per una critica alle critiche del folklorismo. V P. Cle-
mente in F. Mugnaini (ur.), Oltre il folklore: Tradizioni popolari e an-
tropologia nella società contemporanea (str. 145–159). Carocci.
2. Osebna komunikacija z Gregom Richardsom na University of Applied Sciences,
Breda, 9. januar 2020.
