Page 32 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
Irena Weber, Katja Hrobat Virloget in Aleš Gacˇnik
ni viri ne manipulirajo in izkorišcˇajo, temvecˇ cenijo in bogatijo (Je-
lincˇicˇ, 2012, str. 87–88).
Zakljucˇek
S stališcˇa celostnega, holisticˇnega razumevanja kulture je turizem
ipso facto kulturni, kar pomeni, da ga ne moremo izzvzeti iz kulture.
Turizem je kulturni turizem kot fenomen. Tovrstni pogled je najbliž-
je izhodišcˇem trajnostne in s tem odgovorne naravnanosti.
V pridevniški obliki je »kulturni turizem« zgolj eden v nizu turiz-
mov, partikularen, notranje fragmentiran, podvržen modni marke-
tinški (hiper)produkciji, v kateri se posamezni elementi kreirajo v
interesu akumulacije kapitala in iskanja dobicˇka, znotraj modelov
»kreativnega unicˇenja« (Yang idr., 2019).
32 Ublagovljenje, konstrukcija dedišcˇine, avtenticˇnost, kreativnost
so procesi in ne staticˇne entitete ali absolutne kategorije. V sedem-
desetih letih, ki jih je zaznamoval vsebinski obrat v turisticˇnih štu-
dijih kot odgovor na dominantne, na ekonomiji temeljecˇe, raziskave
turizma iz 50-ih in 60-ih let minulega stoletja, je izšel tudi prvi zbor-
nik besedil s podrocˇja antropologije turizma. V njem je Greenwood
(1977) sprožil širšo debato o ublagovljenju kulture v turizmu, s pou-
darjenim naglasom na negativnih vidikih, ki jih je dobro desetletje
kasneje, ko je izšel dopolnjen zbornik, sicer do neke mere revidiral.
Že v izvirnem besedilu pa se je lotil tudi konceptov avtenticˇnosti in
kreativnosti. Leto prej je izšla, še danes izjemno vplivna, monogra-
fija Deana MacCannella (1976), v kateri je avtor lansiral tezo, da so-
dobni odtujeni turisti potujejo v iskanju avtenticˇnosti, in predstavil
primere »uprizorjene avtenticˇnosti«. Idejo uprizarjanja je prevzel iz
simbolnega interakcionizma, konkretno iz raziskav Ervinga Goffma-
na o prezentaciji v vsakdanjem življenju, kjer so interakcije v javnem
prostoru razdeljene na oder in zaodrje. Od MacCannelove knjige da-
lje so se razprave o avtenticˇnosti v turizmu dobesedno razbohotile
in postale skorajda nepregledne. »Avtenticˇnost« je v akademskih raz-
pravah dobila raznorodne pridevnike, kot so: topla, hladna, objek-
tivna, indeksirana, nominalna, ikonicˇna, eksistencialna – slednji bi
bolj ustrezal izraz izkustvena, ker poudarja izkustveno percepcijo
avtenticˇnosti posameznega turista in ne njegove osebne avtenticˇno-
sti v eksistencialnem smislu, kot jo je razumel Heidegger in na katero
se nekateri avtorji sicer nominalno sklicujejo. Vprašanje o smiselno-
sti razprave o avtenticˇnosti oz. konceptualne rabe avtenticˇnosti, še
ni viri ne manipulirajo in izkorišcˇajo, temvecˇ cenijo in bogatijo (Je-
lincˇicˇ, 2012, str. 87–88).
Zakljucˇek
S stališcˇa celostnega, holisticˇnega razumevanja kulture je turizem
ipso facto kulturni, kar pomeni, da ga ne moremo izzvzeti iz kulture.
Turizem je kulturni turizem kot fenomen. Tovrstni pogled je najbliž-
je izhodišcˇem trajnostne in s tem odgovorne naravnanosti.
V pridevniški obliki je »kulturni turizem« zgolj eden v nizu turiz-
mov, partikularen, notranje fragmentiran, podvržen modni marke-
tinški (hiper)produkciji, v kateri se posamezni elementi kreirajo v
interesu akumulacije kapitala in iskanja dobicˇka, znotraj modelov
»kreativnega unicˇenja« (Yang idr., 2019).
32 Ublagovljenje, konstrukcija dedišcˇine, avtenticˇnost, kreativnost
so procesi in ne staticˇne entitete ali absolutne kategorije. V sedem-
desetih letih, ki jih je zaznamoval vsebinski obrat v turisticˇnih štu-
dijih kot odgovor na dominantne, na ekonomiji temeljecˇe, raziskave
turizma iz 50-ih in 60-ih let minulega stoletja, je izšel tudi prvi zbor-
nik besedil s podrocˇja antropologije turizma. V njem je Greenwood
(1977) sprožil širšo debato o ublagovljenju kulture v turizmu, s pou-
darjenim naglasom na negativnih vidikih, ki jih je dobro desetletje
kasneje, ko je izšel dopolnjen zbornik, sicer do neke mere revidiral.
Že v izvirnem besedilu pa se je lotil tudi konceptov avtenticˇnosti in
kreativnosti. Leto prej je izšla, še danes izjemno vplivna, monogra-
fija Deana MacCannella (1976), v kateri je avtor lansiral tezo, da so-
dobni odtujeni turisti potujejo v iskanju avtenticˇnosti, in predstavil
primere »uprizorjene avtenticˇnosti«. Idejo uprizarjanja je prevzel iz
simbolnega interakcionizma, konkretno iz raziskav Ervinga Goffma-
na o prezentaciji v vsakdanjem življenju, kjer so interakcije v javnem
prostoru razdeljene na oder in zaodrje. Od MacCannelove knjige da-
lje so se razprave o avtenticˇnosti v turizmu dobesedno razbohotile
in postale skorajda nepregledne. »Avtenticˇnost« je v akademskih raz-
pravah dobila raznorodne pridevnike, kot so: topla, hladna, objek-
tivna, indeksirana, nominalna, ikonicˇna, eksistencialna – slednji bi
bolj ustrezal izraz izkustvena, ker poudarja izkustveno percepcijo
avtenticˇnosti posameznega turista in ne njegove osebne avtenticˇno-
sti v eksistencialnem smislu, kot jo je razumel Heidegger in na katero
se nekateri avtorji sicer nominalno sklicujejo. Vprašanje o smiselno-
sti razprave o avtenticˇnosti oz. konceptualne rabe avtenticˇnosti, še
