Page 30 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
Irena Weber, Katja Hrobat Virloget in Aleš Gacˇnik
slikovito izrazi Richards (2009), kot »protistrup« množicˇnemu in niz-
kokakovostnemu turizmu na številnih destinacijah sveta. Skozi de-
setletja postane razmah množicˇnega kulturnega turizma po vsem
svetu žrtev svojega lastnega uspeha (Richards, 2013). Porast množicˇ-
nega kulturnega turizma v vecˇ krajih sveta prinaša vecˇ negativnih
ucˇinkov, kot so prenaseljenost, okoljski problemi, degradacija lokal-
ne kulture ipd. (Richards, 2013)
Težave množicˇnega kulturnega turizma so prišle najbolj do izra-
za v ikonicˇnih historicˇnih okoljih, kot npr. v Benetkah ali Dubrovni-
ku, kar se odraža v vse slabši kakovosti življenja lokalnega prebival-
stva kot tudi v poslabšanju doživetja teh edinstvenih lokalitet zaradi
množicˇnosti turistov, ki v mesto pridejo le za nekaj ur. Priljubljenost,
vseprisotnost in razširjenost kreativnega turizma generira produk-
30 cijo univerzalnih nacˇinov komuniciranja dedišcˇine in kulture, ki kot
»copy-paste« modeli turistom v razlicˇnih krajih sveta ponujajo iden-
ticˇna doživetja in izkušnje, npr. vodene oglede mestnih znamenitosti
z avtobusi ipd. Richards (2013) za poimenovanje tega pojava para-
frazira Ritzerjevo McDonaldizacijo družbe (1993), in sicer z izrazom
»McKulturizacija« (angl. McCulturization).
Kulturni turizem je zaznamoval turizem v urbanih okoljih, manj
na podeželju, in bil usmerjen predvsem v t. i. visoko kulturo, k iko-
nicˇnim znamenitostim, dedišcˇinskim atrakcijam (muzeji, galerije,
spomeniki) in megadogodkom. Kreativni turizem predstavlja odmik
od tradicionalnih modelov dedišcˇinskega in kulturnega turizma, od-
mik od »visoke kulture« k popularni kulturi in kulturi vsakdanjega
življenja.
Porast zanimanja za kreativni turizem po celem svetu (Richards,
2015b, str. 20–32; 2018a) cˇasovno sovpada z unesco-vo konvencijo
o varovanju nesnovne kulturne dedišcˇine (2003). Vkljucˇevanje raz-
licˇnih podrocˇij nesnovne dedišcˇine in kulture v turisticˇno ponud-
bo predstavlja pomembno konceptualno izhodišcˇe kreativnega tu-
rizma, s cˇimer se odpirajo številne priložnosti, a hkrati tudi pretijo
številne nevarnosti pri izkorišcˇanju lokalnih identitet pri razvoju tu-
rizma v lokalnih skupnostih, tako v mestih kot na podeželju. Partici-
pativni pristop postaja eden od zašcˇitnih znakov in temeljev razvoja
kreativnega turizma, usmerjenega v ustvarjanje izkušenj in doživetij.
Kreativni turizem bo v bližnji prihodnosti verjetno ostal niša zno-
traj kulturnega turizma (Richards, 2011), pomembno vlogo pri njego-
vem dosedanjem in prihodnjem razvoju pa predstavljajo tudi spe-
slikovito izrazi Richards (2009), kot »protistrup« množicˇnemu in niz-
kokakovostnemu turizmu na številnih destinacijah sveta. Skozi de-
setletja postane razmah množicˇnega kulturnega turizma po vsem
svetu žrtev svojega lastnega uspeha (Richards, 2013). Porast množicˇ-
nega kulturnega turizma v vecˇ krajih sveta prinaša vecˇ negativnih
ucˇinkov, kot so prenaseljenost, okoljski problemi, degradacija lokal-
ne kulture ipd. (Richards, 2013)
Težave množicˇnega kulturnega turizma so prišle najbolj do izra-
za v ikonicˇnih historicˇnih okoljih, kot npr. v Benetkah ali Dubrovni-
ku, kar se odraža v vse slabši kakovosti življenja lokalnega prebival-
stva kot tudi v poslabšanju doživetja teh edinstvenih lokalitet zaradi
množicˇnosti turistov, ki v mesto pridejo le za nekaj ur. Priljubljenost,
vseprisotnost in razširjenost kreativnega turizma generira produk-
30 cijo univerzalnih nacˇinov komuniciranja dedišcˇine in kulture, ki kot
»copy-paste« modeli turistom v razlicˇnih krajih sveta ponujajo iden-
ticˇna doživetja in izkušnje, npr. vodene oglede mestnih znamenitosti
z avtobusi ipd. Richards (2013) za poimenovanje tega pojava para-
frazira Ritzerjevo McDonaldizacijo družbe (1993), in sicer z izrazom
»McKulturizacija« (angl. McCulturization).
Kulturni turizem je zaznamoval turizem v urbanih okoljih, manj
na podeželju, in bil usmerjen predvsem v t. i. visoko kulturo, k iko-
nicˇnim znamenitostim, dedišcˇinskim atrakcijam (muzeji, galerije,
spomeniki) in megadogodkom. Kreativni turizem predstavlja odmik
od tradicionalnih modelov dedišcˇinskega in kulturnega turizma, od-
mik od »visoke kulture« k popularni kulturi in kulturi vsakdanjega
življenja.
Porast zanimanja za kreativni turizem po celem svetu (Richards,
2015b, str. 20–32; 2018a) cˇasovno sovpada z unesco-vo konvencijo
o varovanju nesnovne kulturne dedišcˇine (2003). Vkljucˇevanje raz-
licˇnih podrocˇij nesnovne dedišcˇine in kulture v turisticˇno ponud-
bo predstavlja pomembno konceptualno izhodišcˇe kreativnega tu-
rizma, s cˇimer se odpirajo številne priložnosti, a hkrati tudi pretijo
številne nevarnosti pri izkorišcˇanju lokalnih identitet pri razvoju tu-
rizma v lokalnih skupnostih, tako v mestih kot na podeželju. Partici-
pativni pristop postaja eden od zašcˇitnih znakov in temeljev razvoja
kreativnega turizma, usmerjenega v ustvarjanje izkušenj in doživetij.
Kreativni turizem bo v bližnji prihodnosti verjetno ostal niša zno-
traj kulturnega turizma (Richards, 2011), pomembno vlogo pri njego-
vem dosedanjem in prihodnjem razvoju pa predstavljajo tudi spe-
