Page 31 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 31
Kulturni turizem 31
cializirane mreže, kot npr. Creative Tourism New Zealand, Creative
Tourism Barcelona, Creative Tourism Austria . . . Med seboj se razli-
kujejo po razlicˇnih nacˇinih povezovanja (mreženje kreativnih pod-
jetij, posredništvo v povezovanju kreativnih producentov s potenci-
alnimi ljudmi (turisti) iz drugih delov sveta ipd.). Creative Tourism
Network (ctn) (http://www.creativetourismnetwork.org) je medna-
rodna mreža za razvoj kreativnega turizma po celem svetu, ki sta jo
leta 2010 ustanovila Caroline Couret in Greg Richards, koinovatorja
koncepta kreativnega turizma. Znotraj ctn deluje Creative Tourism
Academy, ki izvaja specializirana izobraževanja in svetovanja po ce-
lem svetu; razvila se je iz platforme Barcelona Creative Tourism leta
2005.
In kdo so kreativni turisti? S.-K. Tan idr. (2014) izpostavljajo pet
razlocˇevalnih skupin kreativnih turistov: (1) iskalci novosti, (2) iskalci
novih znanj in spretnosti, (3) tisti, ki želijo na potovanjih osebnostno
rasti skupaj s partnerji, (4) tisti, ki se zavedajo zelenih vprašanj, (5)
iskalci sprostitve. Spet drugi pa kreativnega turista oznacˇijo kot eko-
prijaznega popotnika in humanista, zainteresiranega za vzpostavlja-
nje odnosov »peer-to-peer« (Interview of Carline Couret about the
Creative Tourism, 2019).
N. Duxbury in Richards (2019) izpostavljata štiri razvojne faze kre-
ativnega turizma (od 1.0 do 4.0), ki se ne razvijajo ena za drugo, am-
pak vzporedno. Razvojni lok sega od pridobivanja izkušenj skozi for-
malnejše oblike ucˇenja do kreiranja doživetij na destinaciji, povezo-
vanja turizma in kreativnih industrij, vzpostavljanja relacijskih mrež
in ustvarjanja izkušenj, ki pomagajo zmanjševati kulturne in jezikov-
ne prepreke med ljudmi.
Kriticˇno zaskrbljenost glede koncepta kreativnega turizma izpo-
stavljata D. A. Jelincˇic´ in A. Žuvela, ki se sprašujeta, kako dalecˇ lahko
gre razvoj kreativnega turizma. Izpostavljata izkušnje, ki kažejo, da
so bile številne lokalne tradicije spremenjene, da so izpolnile pricˇa-
kovanja obiskovalcev, kar je privedlo do izumljanja tradicije ali izmi-
šljene avtenticˇnosti (Jelincˇic´, 2010, str. 47–48); poleg tega pa sodobne
izkušnje razvoja turizma kažejo nenaklonjenost domacˇinov do tu-
ristov, saj vdirajo v njihovo vsakdanje življenje. Ali se je torej treba
izogibati ali celo prepovedati turisticˇne participativne dejavnosti, cˇe
spremenijo ali posegajo v lokalno kulturo? (Jelincˇicˇ in Žuvela, 2012)
Kreativni turizem bi moral turistom prinašati edinstvene vrednosti,
ki spodbujajo lokalno identiteto, v kateri se naravni, kulturni in oseb-
cializirane mreže, kot npr. Creative Tourism New Zealand, Creative
Tourism Barcelona, Creative Tourism Austria . . . Med seboj se razli-
kujejo po razlicˇnih nacˇinih povezovanja (mreženje kreativnih pod-
jetij, posredništvo v povezovanju kreativnih producentov s potenci-
alnimi ljudmi (turisti) iz drugih delov sveta ipd.). Creative Tourism
Network (ctn) (http://www.creativetourismnetwork.org) je medna-
rodna mreža za razvoj kreativnega turizma po celem svetu, ki sta jo
leta 2010 ustanovila Caroline Couret in Greg Richards, koinovatorja
koncepta kreativnega turizma. Znotraj ctn deluje Creative Tourism
Academy, ki izvaja specializirana izobraževanja in svetovanja po ce-
lem svetu; razvila se je iz platforme Barcelona Creative Tourism leta
2005.
In kdo so kreativni turisti? S.-K. Tan idr. (2014) izpostavljajo pet
razlocˇevalnih skupin kreativnih turistov: (1) iskalci novosti, (2) iskalci
novih znanj in spretnosti, (3) tisti, ki želijo na potovanjih osebnostno
rasti skupaj s partnerji, (4) tisti, ki se zavedajo zelenih vprašanj, (5)
iskalci sprostitve. Spet drugi pa kreativnega turista oznacˇijo kot eko-
prijaznega popotnika in humanista, zainteresiranega za vzpostavlja-
nje odnosov »peer-to-peer« (Interview of Carline Couret about the
Creative Tourism, 2019).
N. Duxbury in Richards (2019) izpostavljata štiri razvojne faze kre-
ativnega turizma (od 1.0 do 4.0), ki se ne razvijajo ena za drugo, am-
pak vzporedno. Razvojni lok sega od pridobivanja izkušenj skozi for-
malnejše oblike ucˇenja do kreiranja doživetij na destinaciji, povezo-
vanja turizma in kreativnih industrij, vzpostavljanja relacijskih mrež
in ustvarjanja izkušenj, ki pomagajo zmanjševati kulturne in jezikov-
ne prepreke med ljudmi.
Kriticˇno zaskrbljenost glede koncepta kreativnega turizma izpo-
stavljata D. A. Jelincˇic´ in A. Žuvela, ki se sprašujeta, kako dalecˇ lahko
gre razvoj kreativnega turizma. Izpostavljata izkušnje, ki kažejo, da
so bile številne lokalne tradicije spremenjene, da so izpolnile pricˇa-
kovanja obiskovalcev, kar je privedlo do izumljanja tradicije ali izmi-
šljene avtenticˇnosti (Jelincˇic´, 2010, str. 47–48); poleg tega pa sodobne
izkušnje razvoja turizma kažejo nenaklonjenost domacˇinov do tu-
ristov, saj vdirajo v njihovo vsakdanje življenje. Ali se je torej treba
izogibati ali celo prepovedati turisticˇne participativne dejavnosti, cˇe
spremenijo ali posegajo v lokalno kulturo? (Jelincˇicˇ in Žuvela, 2012)
Kreativni turizem bi moral turistom prinašati edinstvene vrednosti,
ki spodbujajo lokalno identiteto, v kateri se naravni, kulturni in oseb-
