Page 29 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Kulturni turizem 29
poudarjanje in komuniciranje lokalne kulture in vsakdanjega nacˇina
življenja, v tesnejše povezovanje lokalnega prebivalstva in turistov,
v skupno kreiranje doživetij, v organizirano mreženje ponudnikov
razlicˇnih oblik kreativnosti.
Kreativni turizem prinaša priložnosti za razvoj ne le velikih, am-
pak tudi manjših mest (Richards, 2019) in omogocˇa turistom, da so
na razlicˇne nacˇine povezani in vpeti v spoznavanje lokalne kultu-
re (Carvalho, 2014), kjer lahko lokalno prebivalstvo zasluži denar di-
rektno od turistov (Richards in Russo, 2014). Identiteta lokalne sku-
pnosti postaja gonilo razvoja kreativnega turizma skozi interaktiv-
no ustvarjanje turisticˇnih doživetij in izkušenj. Richards v kontekstu
osnovnih usmeritev kreativnega turizma izpostavlja Konfucijev pre-
govor: »Slišim in pozabim. Vidim in se spomnim. Naredim in razu-
mem.« (Richards, 2015a, str. 1) »Cˇ uti kot lokalec« bi zato lahko razu-
meli kot enega od izhodišcˇnih postulatov kreativnega turizma.
Lokalna kultura predstavlja priložnost za soocˇenje in spoznavanje
vsakdanjega nacˇina življenja in kulture, stik s »pristno«, »avtenticˇno«
izkušnjo, z »dušo naroda«, kot bi se izrazili etnografi že v 19. stoletju.
Nacˇelo »jej kot lokalci«, »pij z lokalci« ipd. ponuja številne priložnosti
za interakcijo z lokalnimi skupnostmi. Kreativni turist daje prednost
lokalnim izkušnjam in lokalnemu pred globalnim. Stopnja identi-
fikacije z lokalno kulturo je velika, izkušnja edinstvena, s cˇimer se
povecˇuje privlacˇnost turisticˇnih mest in destinacij. Richards (2009)
ob tem izpostavlja obstoj povezav med ustvarjalnostjo in privlacˇno-
stjo krajev. Turisticˇno privlacˇnejši so tisti kraji, ki so tudi kreativnejši
(Barcelona, Berlin . . .).
Kreativni turizem v ospredje postavlja vsakdanjo in popularno
kulturo kot elementa turisticˇnega produkta. Richards (2009) izpo-
stavi tudi pomen kreativnih prostorov na kreativnih destinacijah,
kot so inovativne oblike nastanitev (posebni hoteli ali hotelske veri-
ge), ki služijo tudi komuniciranju kreativnosti, umetnosti, oblikova-
nja . . . , pa tudi pomen prireditev, kjer turisti in prebivalci postajajo
partnerji pri ustvarjanju kulturne izkušnje, ki temelji na tradiciji kot
viru navdiha za sodobno ustvarjalnost. Kljub navidezni konceptu-
alni buticˇnosti kreativnega turizma pa le ta ni zasnovan samo za
manjše, ampak tudi za vecˇje deležnike, ne le za ekskluzivne, ampak
tudi za paketne aranžmaje.(Richards, 2009)
Razvoju koncepta kreativnega turizma botruje tudi »masifikacija«
kulturnega turizma, ki se sprva pojavlja kot alternativna oz., kot se
poudarjanje in komuniciranje lokalne kulture in vsakdanjega nacˇina
življenja, v tesnejše povezovanje lokalnega prebivalstva in turistov,
v skupno kreiranje doživetij, v organizirano mreženje ponudnikov
razlicˇnih oblik kreativnosti.
Kreativni turizem prinaša priložnosti za razvoj ne le velikih, am-
pak tudi manjših mest (Richards, 2019) in omogocˇa turistom, da so
na razlicˇne nacˇine povezani in vpeti v spoznavanje lokalne kultu-
re (Carvalho, 2014), kjer lahko lokalno prebivalstvo zasluži denar di-
rektno od turistov (Richards in Russo, 2014). Identiteta lokalne sku-
pnosti postaja gonilo razvoja kreativnega turizma skozi interaktiv-
no ustvarjanje turisticˇnih doživetij in izkušenj. Richards v kontekstu
osnovnih usmeritev kreativnega turizma izpostavlja Konfucijev pre-
govor: »Slišim in pozabim. Vidim in se spomnim. Naredim in razu-
mem.« (Richards, 2015a, str. 1) »Cˇ uti kot lokalec« bi zato lahko razu-
meli kot enega od izhodišcˇnih postulatov kreativnega turizma.
Lokalna kultura predstavlja priložnost za soocˇenje in spoznavanje
vsakdanjega nacˇina življenja in kulture, stik s »pristno«, »avtenticˇno«
izkušnjo, z »dušo naroda«, kot bi se izrazili etnografi že v 19. stoletju.
Nacˇelo »jej kot lokalci«, »pij z lokalci« ipd. ponuja številne priložnosti
za interakcijo z lokalnimi skupnostmi. Kreativni turist daje prednost
lokalnim izkušnjam in lokalnemu pred globalnim. Stopnja identi-
fikacije z lokalno kulturo je velika, izkušnja edinstvena, s cˇimer se
povecˇuje privlacˇnost turisticˇnih mest in destinacij. Richards (2009)
ob tem izpostavlja obstoj povezav med ustvarjalnostjo in privlacˇno-
stjo krajev. Turisticˇno privlacˇnejši so tisti kraji, ki so tudi kreativnejši
(Barcelona, Berlin . . .).
Kreativni turizem v ospredje postavlja vsakdanjo in popularno
kulturo kot elementa turisticˇnega produkta. Richards (2009) izpo-
stavi tudi pomen kreativnih prostorov na kreativnih destinacijah,
kot so inovativne oblike nastanitev (posebni hoteli ali hotelske veri-
ge), ki služijo tudi komuniciranju kreativnosti, umetnosti, oblikova-
nja . . . , pa tudi pomen prireditev, kjer turisti in prebivalci postajajo
partnerji pri ustvarjanju kulturne izkušnje, ki temelji na tradiciji kot
viru navdiha za sodobno ustvarjalnost. Kljub navidezni konceptu-
alni buticˇnosti kreativnega turizma pa le ta ni zasnovan samo za
manjše, ampak tudi za vecˇje deležnike, ne le za ekskluzivne, ampak
tudi za paketne aranžmaje.(Richards, 2009)
Razvoju koncepta kreativnega turizma botruje tudi »masifikacija«
kulturnega turizma, ki se sprva pojavlja kot alternativna oz., kot se
