Page 28 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 28
Irena Weber, Katja Hrobat Virloget in Aleš Gacˇnik
visokokakovostnih rocˇno izdelanih lokalnih (tekstilnih) izdelkov za
turiste. Le-te je zanimala rokodelska izkušnja, zato se jih je vklju-
cˇevalo v proizvodni proces skozi ucˇenje specializiranih tehnik pro-
izvodnje (Richards, 2005; 2010). Te osnovne ideje so postale navdih
za vse tisto, kar bi kasneje poimenovali kot »kreativni turizem« (Ri-
chards, 2009).
Definicije kreativnega turizma se spreminjajo z razvojem kreativ-
nega turizma samega (Richards, 2015c, str. 9). Richards in Raymond
(2000) prvicˇ opredelita kreativni turizem kot turizem, ki obiskoval-
cem ponuja razvoj njihovega lastnega ustvarjalnega potenciala z ak-
tivnim sodelovanjem na tecˇajih in ucˇnih izkušnjah, znacˇilnih za po-
cˇitniško destinacijo, na kateri se izvajajo. unesco ga opredeli kot tu-
risticˇno nišo, kot potovanje, usmerjeno k angažiranemu in pristne-
28 mu doživetju, s participativnim ucˇenjem umetnosti, dedišcˇine ali
posebnosti kraja in z zagotavljanjem povezave s tistimi, ki prebivajo
v tem kraju in ustvarjajo to življenjsko kulturo (unesco, 2006, str. 3).
Richards (2009, str. 84–85) izpostavi, da kreativni turizem postaja
vse pomembnejši, ker:
• kulturni turizem postaja množicˇni turizem,
• kulturni turisti postajajo izkušenejši in zahtevajo zanimivejše
izkušnje,
• destinacije išcˇejo alternative tradicionalnim turisticˇnim pro-
duktom.
V nadaljevanju (2009, str. 84–85) izpostavi tudi pomen kreativnosti
v turizmu, ker:
• ustvarja atmosfero,
• vzpostavlja potrebo po samorazvoju ljudi,
• ustvarja neposredno povezavo med kulturo turista in kulturo
destinacije,
• se izogiba problemom »izgorelosti« dedišcˇine in serijskim re-
produkcijam.
Kulturnoturisticˇne metropole sveta, kot npr. Barcelona, Pariz,
London, Dunaj, Praga, Berlin, tekmujejo na globalnem turisticˇnem
trgu za svojo prepoznavnost, ki z vidika turisticˇnih doživetij postaja
vse bolj unificirana. Bitka za prepoznavnost kreatorje kulturnoturi-
sticˇnih politik in podjetniških praks pripelje do inovativnih razvojnih
modelov turizma, med katere sodi tudi kreativni turizem, usmerjen v
visokokakovostnih rocˇno izdelanih lokalnih (tekstilnih) izdelkov za
turiste. Le-te je zanimala rokodelska izkušnja, zato se jih je vklju-
cˇevalo v proizvodni proces skozi ucˇenje specializiranih tehnik pro-
izvodnje (Richards, 2005; 2010). Te osnovne ideje so postale navdih
za vse tisto, kar bi kasneje poimenovali kot »kreativni turizem« (Ri-
chards, 2009).
Definicije kreativnega turizma se spreminjajo z razvojem kreativ-
nega turizma samega (Richards, 2015c, str. 9). Richards in Raymond
(2000) prvicˇ opredelita kreativni turizem kot turizem, ki obiskoval-
cem ponuja razvoj njihovega lastnega ustvarjalnega potenciala z ak-
tivnim sodelovanjem na tecˇajih in ucˇnih izkušnjah, znacˇilnih za po-
cˇitniško destinacijo, na kateri se izvajajo. unesco ga opredeli kot tu-
risticˇno nišo, kot potovanje, usmerjeno k angažiranemu in pristne-
28 mu doživetju, s participativnim ucˇenjem umetnosti, dedišcˇine ali
posebnosti kraja in z zagotavljanjem povezave s tistimi, ki prebivajo
v tem kraju in ustvarjajo to življenjsko kulturo (unesco, 2006, str. 3).
Richards (2009, str. 84–85) izpostavi, da kreativni turizem postaja
vse pomembnejši, ker:
• kulturni turizem postaja množicˇni turizem,
• kulturni turisti postajajo izkušenejši in zahtevajo zanimivejše
izkušnje,
• destinacije išcˇejo alternative tradicionalnim turisticˇnim pro-
duktom.
V nadaljevanju (2009, str. 84–85) izpostavi tudi pomen kreativnosti
v turizmu, ker:
• ustvarja atmosfero,
• vzpostavlja potrebo po samorazvoju ljudi,
• ustvarja neposredno povezavo med kulturo turista in kulturo
destinacije,
• se izogiba problemom »izgorelosti« dedišcˇine in serijskim re-
produkcijam.
Kulturnoturisticˇne metropole sveta, kot npr. Barcelona, Pariz,
London, Dunaj, Praga, Berlin, tekmujejo na globalnem turisticˇnem
trgu za svojo prepoznavnost, ki z vidika turisticˇnih doživetij postaja
vse bolj unificirana. Bitka za prepoznavnost kreatorje kulturnoturi-
sticˇnih politik in podjetniških praks pripelje do inovativnih razvojnih
modelov turizma, med katere sodi tudi kreativni turizem, usmerjen v
