Page 40 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
Tadeja Jere Jakulin
mocˇ nacionalne in mednarodne ekonomije (Bhonsale, 2019). Na šte-
vilnih mestih obiskovalce spodbujajo, naj spoštujejo svetost mesta –
da se ustavijo za razmislek, prižgejo svecˇe in se vkljucˇijo v duhovno
prakso, hkrati pa jih spodbudijo, da se povzpnejo na zvonik in ocˇara-
ni pogledajo estetiko arhitekture. Temu opisu ustrezajo tudi opisana
svetišcˇa. Lepota narave, arhitekture, hkrati pa odlocˇnost romarjev,
ki sledijo svoji poti, dajejo turizmu okus žlahtne globine, ki presega
misel o površnem turistu s fotoaparatom in se nasloni na podobo tu-
rista – romarja, ki se ustavlja in vedno znova vracˇa v okolje miru in
novega upanja.
Pojem, motivi in znacˇilnosti romanja
Po Federovi (2016) v svetu obstaja na tisocˇe romarskih mest, ki jih
40 vsakoletno obiskujejo številni privrženci razlicˇnih veroizpovedi. Ro-
marska mesta in poti pa so hkrati tudi del srednjeveške dedišcˇine
Evrope (Lidén, 2019). Poleg velikega števila obstojecˇih romarskih sre-
dišcˇ pa obstaja tudi vecˇje število definicij za romanje. Romanje lahko
definiramo kot »potovanje posameznika ali skupine vernikov na do-
locˇen kraj ali k dolocˇenemu svetišcˇu, njegov motiv pa je obet božje
pomocˇi« (Petricˇ, 2008), lahko ga opredelimo tudi kot fizicˇno potova-
nje, ki pogosto odraža življenjsko pot vsakega posameznika v iskanju
resnice oz. necˇesa svetega (Devereux in Carnegie, 2006; Olsen in Ti-
mothy, 2006). Motivi za romanje so razlicˇni, nikakor le verski, kljub
temu, da je glavni motiv verovanje. Motiv za romanja skozi zgodovi-
no je bilo upanje na dobro fizicˇno in mentalno zdravje (Lidén, 2019).
Ljudje, ki romajo dandanašnji, niso nujno stalni obiskovalci cerkve
(Nolan in Nolan, 1992). V Evropi je število redno prisotnih vernikov
v cerkvi mocˇno upadlo, število romarskih obiskov v zadnjem stole-
tju pa se je povecˇalo. Na romarsko pot se lahko odpravi posameznik
sam ali v skupini. Romanje je povezano s turizmom preko nastanitev
in prehrane, ki spremljajo romarja na njegovi poti.
Razvoj romanj
V kršcˇanstvu so se romanja zacˇela razvijati zelo zgodaj. Obstajajo vi-
ri, ki govorijo o tem, da naj bi se neke vrste romanj razvile že v zelo
oddaljenih cˇasih. Sprva so verniki obiskovali kraje Kristusovega tr-
pljenja in grobove zgodnjih mucˇencev, ker so verjeli, da imajo reli-
kvije posebno mocˇ. Zelo hitro so se oblikovala tri najpomembnej-
ša romarska središcˇa, Rim, Santiago de Compostela in Jeruzalem, v
mocˇ nacionalne in mednarodne ekonomije (Bhonsale, 2019). Na šte-
vilnih mestih obiskovalce spodbujajo, naj spoštujejo svetost mesta –
da se ustavijo za razmislek, prižgejo svecˇe in se vkljucˇijo v duhovno
prakso, hkrati pa jih spodbudijo, da se povzpnejo na zvonik in ocˇara-
ni pogledajo estetiko arhitekture. Temu opisu ustrezajo tudi opisana
svetišcˇa. Lepota narave, arhitekture, hkrati pa odlocˇnost romarjev,
ki sledijo svoji poti, dajejo turizmu okus žlahtne globine, ki presega
misel o površnem turistu s fotoaparatom in se nasloni na podobo tu-
rista – romarja, ki se ustavlja in vedno znova vracˇa v okolje miru in
novega upanja.
Pojem, motivi in znacˇilnosti romanja
Po Federovi (2016) v svetu obstaja na tisocˇe romarskih mest, ki jih
40 vsakoletno obiskujejo številni privrženci razlicˇnih veroizpovedi. Ro-
marska mesta in poti pa so hkrati tudi del srednjeveške dedišcˇine
Evrope (Lidén, 2019). Poleg velikega števila obstojecˇih romarskih sre-
dišcˇ pa obstaja tudi vecˇje število definicij za romanje. Romanje lahko
definiramo kot »potovanje posameznika ali skupine vernikov na do-
locˇen kraj ali k dolocˇenemu svetišcˇu, njegov motiv pa je obet božje
pomocˇi« (Petricˇ, 2008), lahko ga opredelimo tudi kot fizicˇno potova-
nje, ki pogosto odraža življenjsko pot vsakega posameznika v iskanju
resnice oz. necˇesa svetega (Devereux in Carnegie, 2006; Olsen in Ti-
mothy, 2006). Motivi za romanje so razlicˇni, nikakor le verski, kljub
temu, da je glavni motiv verovanje. Motiv za romanja skozi zgodovi-
no je bilo upanje na dobro fizicˇno in mentalno zdravje (Lidén, 2019).
Ljudje, ki romajo dandanašnji, niso nujno stalni obiskovalci cerkve
(Nolan in Nolan, 1992). V Evropi je število redno prisotnih vernikov
v cerkvi mocˇno upadlo, število romarskih obiskov v zadnjem stole-
tju pa se je povecˇalo. Na romarsko pot se lahko odpravi posameznik
sam ali v skupini. Romanje je povezano s turizmom preko nastanitev
in prehrane, ki spremljajo romarja na njegovi poti.
Razvoj romanj
V kršcˇanstvu so se romanja zacˇela razvijati zelo zgodaj. Obstajajo vi-
ri, ki govorijo o tem, da naj bi se neke vrste romanj razvile že v zelo
oddaljenih cˇasih. Sprva so verniki obiskovali kraje Kristusovega tr-
pljenja in grobove zgodnjih mucˇencev, ker so verjeli, da imajo reli-
kvije posebno mocˇ. Zelo hitro so se oblikovala tri najpomembnej-
ša romarska središcˇa, Rim, Santiago de Compostela in Jeruzalem, v
