Page 44 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 44
Tadeja Jere Jakulin
proti svetemu mestu išcˇe mnogo vecˇ kot le zabavo. Odpravlja se na
romanje, vzroki zanj pa niso površni. Vzroki, zaradi katerih se ljudje
odlocˇajo za obisk romarskih središcˇ, so lahko posledica (Šorn, 2009):
1. klasicˇnega turizma (zadovoljevanje potrebe po zabavi, pocˇitku
ipd.),
2. verskega turizma (zadovoljevanje notranje potrebe po dušev-
nem miru, ki ga dosežejo z obiskom procesij in maš),
3. klasicˇnoverskega turizma (mešanica klasicˇnega turizma z ver-
skim; ljudje v cˇasu svojega klasicˇnega potovanja obišcˇejo tudi
sakralne objekte, lahko tudi verske obrede, vendar primaren cilj
potovanja ni verski motiv).
Prepletanja verskega in klasicˇnega turizma ter verskega in duhov-
44 nega turizma so cˇedalje tesnejša. Verski turizem je povezan s kul-
turo in kulturno dedišcˇino starih imperijev, ki so bili poleg vojaških
osvajanj tudi imperiji potovanj (MacKenzie, 2005). Potovanja so bila
igrišcˇa za bogate, ki so raziskovali razlicˇne oblike kulturne dedišcˇi-
ne. Poleg lokacij za širjenje kršcˇanstva, ki naj bi jih oblikoval božji
in evangelicˇanski namen, so potovanja ponudila najboljše dokaze o
napredku, ki je definiral mešcˇansko filozofijo neke dobe (MacKen-
zie, 2005). Versko potovanje, ki se zaradi narave potovanje spremeni
v verski turizem, lahko oznacˇimo kot: potovanje do verske destinaci-
je, potovanje z misijonarsko ali s humanitarno namero, potovanje k
verskemu shodu, potovanje z namenom druženja ali prostega cˇasa.
Verski turizem se najpogosteje pojavlja v eni izmed treh oblik tu-
rizma: kot romanje skupine ali individualnega obiska verskih svetišcˇ,
kot množicˇna zbirališcˇa ob pomembnih verskih obletnicah in kot
obiski krajev ter objektov bogatega verskega pomena v okviru turi-
sticˇnega potovanja (Vukonic´, 1990). Poimenovanje potovanja vklju-
cˇuje: romanja, konvencije, srecˇanja in prireditve, križarjenja, pusto-
lovska potovanja, prostovoljne pocˇitnice, odhode na vikende, umik,
obiske znamenitosti, prosti cˇas. Terminologija, ki se pojavlja pri ver-
skih potovanjih, se navezuje na verska in duhovna potovanja, verski
turizem, verska potovanja in gostoljubnost, popotovanja, ki temelji-
jo na veri.
Preglednica 2.1 prikazuje razlikovanje romarskega in verskega tu-
rizma, kot ga je opisal Fahey (2002). Predstavlja centralni element
obeh aktivnosti ter razlike, ki izhajajo iz motivacije romarja ali ro-
marskega turista. Element verovanja vedno vsebuje pobožnost ro-
proti svetemu mestu išcˇe mnogo vecˇ kot le zabavo. Odpravlja se na
romanje, vzroki zanj pa niso površni. Vzroki, zaradi katerih se ljudje
odlocˇajo za obisk romarskih središcˇ, so lahko posledica (Šorn, 2009):
1. klasicˇnega turizma (zadovoljevanje potrebe po zabavi, pocˇitku
ipd.),
2. verskega turizma (zadovoljevanje notranje potrebe po dušev-
nem miru, ki ga dosežejo z obiskom procesij in maš),
3. klasicˇnoverskega turizma (mešanica klasicˇnega turizma z ver-
skim; ljudje v cˇasu svojega klasicˇnega potovanja obišcˇejo tudi
sakralne objekte, lahko tudi verske obrede, vendar primaren cilj
potovanja ni verski motiv).
Prepletanja verskega in klasicˇnega turizma ter verskega in duhov-
44 nega turizma so cˇedalje tesnejša. Verski turizem je povezan s kul-
turo in kulturno dedišcˇino starih imperijev, ki so bili poleg vojaških
osvajanj tudi imperiji potovanj (MacKenzie, 2005). Potovanja so bila
igrišcˇa za bogate, ki so raziskovali razlicˇne oblike kulturne dedišcˇi-
ne. Poleg lokacij za širjenje kršcˇanstva, ki naj bi jih oblikoval božji
in evangelicˇanski namen, so potovanja ponudila najboljše dokaze o
napredku, ki je definiral mešcˇansko filozofijo neke dobe (MacKen-
zie, 2005). Versko potovanje, ki se zaradi narave potovanje spremeni
v verski turizem, lahko oznacˇimo kot: potovanje do verske destinaci-
je, potovanje z misijonarsko ali s humanitarno namero, potovanje k
verskemu shodu, potovanje z namenom druženja ali prostega cˇasa.
Verski turizem se najpogosteje pojavlja v eni izmed treh oblik tu-
rizma: kot romanje skupine ali individualnega obiska verskih svetišcˇ,
kot množicˇna zbirališcˇa ob pomembnih verskih obletnicah in kot
obiski krajev ter objektov bogatega verskega pomena v okviru turi-
sticˇnega potovanja (Vukonic´, 1990). Poimenovanje potovanja vklju-
cˇuje: romanja, konvencije, srecˇanja in prireditve, križarjenja, pusto-
lovska potovanja, prostovoljne pocˇitnice, odhode na vikende, umik,
obiske znamenitosti, prosti cˇas. Terminologija, ki se pojavlja pri ver-
skih potovanjih, se navezuje na verska in duhovna potovanja, verski
turizem, verska potovanja in gostoljubnost, popotovanja, ki temelji-
jo na veri.
Preglednica 2.1 prikazuje razlikovanje romarskega in verskega tu-
rizma, kot ga je opisal Fahey (2002). Predstavlja centralni element
obeh aktivnosti ter razlike, ki izhajajo iz motivacije romarja ali ro-
marskega turista. Element verovanja vedno vsebuje pobožnost ro-
