Page 45 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 45
Verski in romarski turizem
Preglednica 2.1 Razlike med romarskim in verskim turizmom
Element Verski/romarski turizem Klasicˇni turizem
Vera Pobožnost Ni zahtevana
Pokora Iskanje celovitosti Ni zahtevana
Skupina Pogosto samotno, a bi morala Pogosto s prijatelji in z
biti odprta za vse družino ali izbrano interesno
skupino
Sveti prostor Tišina za ustvarjanje Ni prisoten
notranjega svetega prostora
Obred Eksternalizira spremembo Ni prisoten
Votivno darovanje znotraj
Cˇ lovek za seboj pusti del sebe, Ni prisotno; potovanje je
se prepusti iskanju boljšega dobro življenje
življenja
Praznovanje »Zmaga nad seboj«, Popivanje z namenom pozabe 45
praznovanje za spomin
Vztrajnost Zavezanost; »romanja ni Pocˇitnic bo kmalu konec
nikoli konec«
Opombe Prirejeno po Fahey (2002).
marja, medtem ko pri romarskem turistu vera ni zahtevana. Isto ve-
lja za pokoro. Romanje je praviloma samotno, romar ustvarja sve-
ti prostor s tem, ko se odmakne od gnecˇe v samoto, išcˇe smisel in
boljše življenje, pozunanji notranjo spremembo in se zaveda, da ro-
manje nikoli ni zadnje, da se vedno nadaljuje. Z razliko od turisticˇ-
nega romarja ali turista v romarskih središcˇih, ki vecˇinoma potuje
tja z družino ali prijatelji, v njegovi zavesti svetost prostora, votiv-
nega darovanja in obredja niso bistvena, najbolj pa se razlikuje pri
elementih praznovanja in vztrajnosti, saj turist zadnja dva elementa
dojema kot fizicˇno akcijo (popivanje) in razmišljanje, da bo pocˇitnic
kmalu konec, medtem ko romar praznuje zmago nad seboj in se ve-
dno znova zaveda, da njegovo potovanje ni koncˇano, da se njegovo
iskanje (romanje) nadaljuje. Verski turizem se osredotocˇa na obisk
verskih krajev s ciljem, da se poveže s oz. poglobi v svojo notranjo
vero (Federova, 2016).
Verski turizem ima v gospodarskem smislu dosti pozitivnih ucˇin-
kov: prispevanje k ohranjanju dedišcˇine versko pomembnih krajev,
krepitev ekonomije. Približno dvajset odstotkov obmocˇij na sezna-
mu unesco-ve svetovne dedišcˇine ima versko ali duhovno poveza-
vo (unesco, b. l.). Status svetovne dedišcˇine lahko turisticˇnim de-
Preglednica 2.1 Razlike med romarskim in verskim turizmom
Element Verski/romarski turizem Klasicˇni turizem
Vera Pobožnost Ni zahtevana
Pokora Iskanje celovitosti Ni zahtevana
Skupina Pogosto samotno, a bi morala Pogosto s prijatelji in z
biti odprta za vse družino ali izbrano interesno
skupino
Sveti prostor Tišina za ustvarjanje Ni prisoten
notranjega svetega prostora
Obred Eksternalizira spremembo Ni prisoten
Votivno darovanje znotraj
Cˇ lovek za seboj pusti del sebe, Ni prisotno; potovanje je
se prepusti iskanju boljšega dobro življenje
življenja
Praznovanje »Zmaga nad seboj«, Popivanje z namenom pozabe 45
praznovanje za spomin
Vztrajnost Zavezanost; »romanja ni Pocˇitnic bo kmalu konec
nikoli konec«
Opombe Prirejeno po Fahey (2002).
marja, medtem ko pri romarskem turistu vera ni zahtevana. Isto ve-
lja za pokoro. Romanje je praviloma samotno, romar ustvarja sve-
ti prostor s tem, ko se odmakne od gnecˇe v samoto, išcˇe smisel in
boljše življenje, pozunanji notranjo spremembo in se zaveda, da ro-
manje nikoli ni zadnje, da se vedno nadaljuje. Z razliko od turisticˇ-
nega romarja ali turista v romarskih središcˇih, ki vecˇinoma potuje
tja z družino ali prijatelji, v njegovi zavesti svetost prostora, votiv-
nega darovanja in obredja niso bistvena, najbolj pa se razlikuje pri
elementih praznovanja in vztrajnosti, saj turist zadnja dva elementa
dojema kot fizicˇno akcijo (popivanje) in razmišljanje, da bo pocˇitnic
kmalu konec, medtem ko romar praznuje zmago nad seboj in se ve-
dno znova zaveda, da njegovo potovanje ni koncˇano, da se njegovo
iskanje (romanje) nadaljuje. Verski turizem se osredotocˇa na obisk
verskih krajev s ciljem, da se poveže s oz. poglobi v svojo notranjo
vero (Federova, 2016).
Verski turizem ima v gospodarskem smislu dosti pozitivnih ucˇin-
kov: prispevanje k ohranjanju dedišcˇine versko pomembnih krajev,
krepitev ekonomije. Približno dvajset odstotkov obmocˇij na sezna-
mu unesco-ve svetovne dedišcˇine ima versko ali duhovno poveza-
vo (unesco, b. l.). Status svetovne dedišcˇine lahko turisticˇnim de-
