Page 43 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 43
Verski in romarski turizem 43
gostilne itn.). Razvoju turizma se je moralo prilagoditi tudi lokalno
prebivalstvo.
V obdobju med obema vojnama se romarski turizem ni usta-
vil. Zaradi boljše prometne povezave in pridobljene železnice je na
našem obmocˇju zaživelo Brezje, kamor je romalo med 150.000 in
200.000 romarjev letno (Šorn, 2009). Erberhart (2004) omenja, da
narodopisje že 25 do 30 (danes vsaj 40) let opaža mocˇno narašcˇa-
nje romanj, »ki je v prvih desetletjih po vojni deloma izgubljalo svoj
pomen« (str. 35). Iz starih pisnih virov vemo, da so bili najpogostejši
vzroki, ki so naše prednike vodili na romanje v svete kraje, bolezen,
nesrecˇa, osebna prizadetost v vojni in roparski napadi.
V zadnjih letih te motive deloma izpodrivajo novi, sodobnejši:
družina, partnerstvo, medsebojni odnosi, šola, svetovni mir in mno-
gi drugi, ki odražajo vsakdanja življenjska vprašanja. Sveti kraji so
cˇedalje bolj v ospredju, saj ljudje potrebujejo in ves cˇas išcˇejo stabil-
nost, ki pa jo lahko najdejo ravno v spiritualnosti in ritualu (Erber-
hart, 2004). Po drugi strani pa je mnogo sodobnih romanj povezanih
s premagovanjem samih sebe, fizicˇnim trpljenjem in z mentalno od-
locˇenostjo, da romar doseže dolocˇeno stopnjo svetosti, ko doseže cilj
svojega romanja (Marques idr., 2019). Cˇ e razloge za višanje števila ro-
marjev v zadnjem cˇasu išcˇemo dalje, lahko izpostavimo turizem. Ta
je že zdavnaj spoznal, »da romanje tudi v katoliški Evropi ni vecˇ iz-
kljucˇno aktivnost katoliških kristjanov, ampak se dogaja v skupnem
družbenem procesu« (Erberhart, 2004, str. 47).
Verski, romarski in klasicˇni turizem
Z romanjem povezan verskega turizma je bil tisti, kjer romar išcˇe
nenavadne izkušnje skozi ves cˇas romanja (Kim idr., 2019). S preu-
cˇevanjem iskanja povezav in razlik med turizmom in vero se v naj-
vecˇji meri ukvarjajo teologi. Ti zavracˇajo možnost oznacˇevanj poto-
vanj z verskim ozadjem s »turisticˇnimi potovanji«, ker osnovni mo-
tiv za potovanje ni turisticˇen, temvecˇ religiozen. Seveda pa drži dej-
stvo, da morajo verniki na svojem popotovanju tudi jesti, piti in pre-
nocˇiti, vendar to ni zadosten argument, da potovanje dobi oznako
»turisticˇno« (Šorn, 2009). Stausberg (2010) navaja nasprotja, ki pove-
zujejo turizem in religijo. Za turizem pravi, da ga oznacˇujejo zabav-
nost, rekreacija, prosti cˇas in tostranstvo, medtem ko so znacˇilnosti
vere svetost, globina, iskrenost, odrešitev, dolžnost in onostranstvo.
V prepletu turizma in vere se jasno pokaže, da turist na potovanju
gostilne itn.). Razvoju turizma se je moralo prilagoditi tudi lokalno
prebivalstvo.
V obdobju med obema vojnama se romarski turizem ni usta-
vil. Zaradi boljše prometne povezave in pridobljene železnice je na
našem obmocˇju zaživelo Brezje, kamor je romalo med 150.000 in
200.000 romarjev letno (Šorn, 2009). Erberhart (2004) omenja, da
narodopisje že 25 do 30 (danes vsaj 40) let opaža mocˇno narašcˇa-
nje romanj, »ki je v prvih desetletjih po vojni deloma izgubljalo svoj
pomen« (str. 35). Iz starih pisnih virov vemo, da so bili najpogostejši
vzroki, ki so naše prednike vodili na romanje v svete kraje, bolezen,
nesrecˇa, osebna prizadetost v vojni in roparski napadi.
V zadnjih letih te motive deloma izpodrivajo novi, sodobnejši:
družina, partnerstvo, medsebojni odnosi, šola, svetovni mir in mno-
gi drugi, ki odražajo vsakdanja življenjska vprašanja. Sveti kraji so
cˇedalje bolj v ospredju, saj ljudje potrebujejo in ves cˇas išcˇejo stabil-
nost, ki pa jo lahko najdejo ravno v spiritualnosti in ritualu (Erber-
hart, 2004). Po drugi strani pa je mnogo sodobnih romanj povezanih
s premagovanjem samih sebe, fizicˇnim trpljenjem in z mentalno od-
locˇenostjo, da romar doseže dolocˇeno stopnjo svetosti, ko doseže cilj
svojega romanja (Marques idr., 2019). Cˇ e razloge za višanje števila ro-
marjev v zadnjem cˇasu išcˇemo dalje, lahko izpostavimo turizem. Ta
je že zdavnaj spoznal, »da romanje tudi v katoliški Evropi ni vecˇ iz-
kljucˇno aktivnost katoliških kristjanov, ampak se dogaja v skupnem
družbenem procesu« (Erberhart, 2004, str. 47).
Verski, romarski in klasicˇni turizem
Z romanjem povezan verskega turizma je bil tisti, kjer romar išcˇe
nenavadne izkušnje skozi ves cˇas romanja (Kim idr., 2019). S preu-
cˇevanjem iskanja povezav in razlik med turizmom in vero se v naj-
vecˇji meri ukvarjajo teologi. Ti zavracˇajo možnost oznacˇevanj poto-
vanj z verskim ozadjem s »turisticˇnimi potovanji«, ker osnovni mo-
tiv za potovanje ni turisticˇen, temvecˇ religiozen. Seveda pa drži dej-
stvo, da morajo verniki na svojem popotovanju tudi jesti, piti in pre-
nocˇiti, vendar to ni zadosten argument, da potovanje dobi oznako
»turisticˇno« (Šorn, 2009). Stausberg (2010) navaja nasprotja, ki pove-
zujejo turizem in religijo. Za turizem pravi, da ga oznacˇujejo zabav-
nost, rekreacija, prosti cˇas in tostranstvo, medtem ko so znacˇilnosti
vere svetost, globina, iskrenost, odrešitev, dolžnost in onostranstvo.
V prepletu turizma in vere se jasno pokaže, da turist na potovanju
