Page 57 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Temacˇni turizem 57
vamo mednarodni spopad pri Waterlooju leta 1816 (Knox, 2006; Se-
aton, 1999; Smith, 1998) in polom Napoleona, ki je sprožil obiskova-
nje tega kraja spopada v sledecˇih letih in je še danes zelo poznana
tematska turisticˇna tocˇka Belgije. Množicˇno obiskovanje grobišcˇ in
ogled prizorišcˇ spopadov pa sta se pravzaprav zacˇela šele po »veliki
vojni« (Kavrecˇicˇ, 2017; Šuligoj, 2016a; Winter, 2009a; 2009b; 2011), ki
zaradi obsega in tragicˇnih posledic še danes predstavlja pomemben
element turisticˇne ponudbe v mnogih evropskih državah, npr. v Slo-
veniji, Italiji, Franciji, Belgiji, Poljski, Bosni in Hercegovini itd. Resno
znanstveno preucˇevanje tega turisticˇnega fenomena se je zacˇelo še-
le v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja (Light, 2017; Seaton,
2018). To je sprožilo številne razlicˇne perspektive in s tem tudi razlicˇ-
no poimenovanje ter definicije te oblike turizma:
• turizem cˇrnih tocˇk (angl. black spot), kar Rojek (1994) opiše kot
trženje obmocˇij, na katerih so se znane osebnosti ali vecˇje šte-
vilo ljudi srecˇali z nenadno in nasilno smrtjo,
• tanaturizem (angl. thanatourism) je »potovanje, katerega motiv
je delno ali v celoti želja po dejanskem ali simbolnem srecˇanju
s smrtjo, predvsem, vendar ne izkljucˇno, z nasilno smrtjo« (Se-
aton, 1996, str. 15);
• turizem grozodejstev (angl. atrocity tourism) je vrsta turizma, ki
posameznika vodi k obisku prizorišcˇ holokavsta (Beech, 2000;
Tunbridge in Ashworth, 1996);
• morbidni turizem (angl. morbid tourism) je »potovanje k zna-
menitostim, ki so osredotocˇene na nesrecˇe in nenadno nasilno
smrt« (Blom, 2000, str. 26); in
• temacˇni turizem (angl. dark tourism) je »pojav, ki zajema pred-
stavitev in porabo (obiskovalcev) resnicˇnih in uprizorjenih kra-
jev smrti in tragedij« (Foley in Lennon, 1996, str. 198). Tarlow
(2005, str. 48) trdi, da je temacˇni turizem »obiskovanje krajev,
kjer so se zgodile tragedije ali nevsakdanje smrti, ki še vedno
vplivajo na naša življenja«, medtem ko Gibson (2006, str. 47) to
enostavno definira kot »turizem, ki vkljucˇuje lokacije, poveza-
ne s smrtjo in hudim trpljenjem«. Verjetno je še najbolj sprejeta
splošno definicija Stona (2006, str. 146), da gre za »potovanje h
krajem, povezanim s smrtjo, trpljenjem in z navidezno mracˇno-
stjo«.
Zgoraj navedeni pojmi so morda najbolj znani, niso pa edini. Na
vamo mednarodni spopad pri Waterlooju leta 1816 (Knox, 2006; Se-
aton, 1999; Smith, 1998) in polom Napoleona, ki je sprožil obiskova-
nje tega kraja spopada v sledecˇih letih in je še danes zelo poznana
tematska turisticˇna tocˇka Belgije. Množicˇno obiskovanje grobišcˇ in
ogled prizorišcˇ spopadov pa sta se pravzaprav zacˇela šele po »veliki
vojni« (Kavrecˇicˇ, 2017; Šuligoj, 2016a; Winter, 2009a; 2009b; 2011), ki
zaradi obsega in tragicˇnih posledic še danes predstavlja pomemben
element turisticˇne ponudbe v mnogih evropskih državah, npr. v Slo-
veniji, Italiji, Franciji, Belgiji, Poljski, Bosni in Hercegovini itd. Resno
znanstveno preucˇevanje tega turisticˇnega fenomena se je zacˇelo še-
le v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja (Light, 2017; Seaton,
2018). To je sprožilo številne razlicˇne perspektive in s tem tudi razlicˇ-
no poimenovanje ter definicije te oblike turizma:
• turizem cˇrnih tocˇk (angl. black spot), kar Rojek (1994) opiše kot
trženje obmocˇij, na katerih so se znane osebnosti ali vecˇje šte-
vilo ljudi srecˇali z nenadno in nasilno smrtjo,
• tanaturizem (angl. thanatourism) je »potovanje, katerega motiv
je delno ali v celoti želja po dejanskem ali simbolnem srecˇanju
s smrtjo, predvsem, vendar ne izkljucˇno, z nasilno smrtjo« (Se-
aton, 1996, str. 15);
• turizem grozodejstev (angl. atrocity tourism) je vrsta turizma, ki
posameznika vodi k obisku prizorišcˇ holokavsta (Beech, 2000;
Tunbridge in Ashworth, 1996);
• morbidni turizem (angl. morbid tourism) je »potovanje k zna-
menitostim, ki so osredotocˇene na nesrecˇe in nenadno nasilno
smrt« (Blom, 2000, str. 26); in
• temacˇni turizem (angl. dark tourism) je »pojav, ki zajema pred-
stavitev in porabo (obiskovalcev) resnicˇnih in uprizorjenih kra-
jev smrti in tragedij« (Foley in Lennon, 1996, str. 198). Tarlow
(2005, str. 48) trdi, da je temacˇni turizem »obiskovanje krajev,
kjer so se zgodile tragedije ali nevsakdanje smrti, ki še vedno
vplivajo na naša življenja«, medtem ko Gibson (2006, str. 47) to
enostavno definira kot »turizem, ki vkljucˇuje lokacije, poveza-
ne s smrtjo in hudim trpljenjem«. Verjetno je še najbolj sprejeta
splošno definicija Stona (2006, str. 146), da gre za »potovanje h
krajem, povezanim s smrtjo, trpljenjem in z navidezno mracˇno-
stjo«.
Zgoraj navedeni pojmi so morda najbolj znani, niso pa edini. Na
