Page 58 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
Metod Šuligoj
tem mestu je potrebno navesti še nekaj drugih, ki jih zasledimo v
mednarodnem prostoru (navedeni so v svoji izvorni obliki brez pre-
voda): sombre tourism (Butcher, 2003), fright tourism (Bristow in Ne-
wman, 2005), grief tourism (Dunkley idr., 2007), conflict heritage to-
urism (Mansfeld in Korman, 2015), genocide tourism (Dunkley idr.,
2007), trauma tourism (Clark, 2006), war-related tourism (Bigley idr.,
2010), post-war tourism (Wise, 2011), war tourism (Keyes, 2012), war-
fare tourism (Šuligoj, 2016b; 2017), battlefield tourism (Dunkley idr.,
2011), tourism of memory (Hertzog, 2012) ali memorable tourism (Dr-
venkar idr., 2015). Ta pojmovna raznolikost dokazuje, da je razisko-
valno podrocˇje še vedno v neki zgodnji razvojni fazi, saj je potreba
po jasni definiciji še vedno zelo prisotna (Stone in Sharpley, 2008, str.
575; Young in Light, 2016, str. 68). Cˇ e pogledamo dejansko ponudbo
58 temacˇnega turizma, opazimo precejšnjo raznolikost, ta pa je vidna
tudi pri zapletenejših znanstvenih obravnavah te tematike. Glede na
tematiko, motive obiskovalcev in pojavnost je mogocˇe definirati vecˇ
razlicˇnih vrst tovrstnega turizma. A. P. Fonseca idr. (2016) trdijo, da
splošna akademska klasifikacija temacˇnega turizma temelji na nje-
govi privlacˇnosti in motivih za obisk ter obsega:
• turizem vojne in bojišcˇ (obiskovanje vojnih prizorišcˇ z name-
nom turisticˇnega ogleda in izobraževanja);
• turizem katastrof (obiskovanje in ogledovanje krajev, kjer so se
zgodile naravne ali druge katastrofe);
• zaporniški turizem (zapori s temacˇno preteklostjo z namenom
izobraževanja ali zabave so lahko pomemben del tematske tu-
risticˇne ponudbe);
• pokopališki turizem (obiskovanje pokopališcˇ v želji po ogledu
umetniških del in okrasja na grobovih znanih ali neimenovanih
ljudi ter s tem povezano izobraževanje);1
• turizem duhov (obiskovanje tocˇk, kjer naj bi se prikazovali du-
hovi, bodisi za spiritualne, poucˇnozgodovinske ali zabavišcˇne
namene);
• turizem holokavsta (obiskovanje krajev, kjer so se odvijali pred-
vsem množicˇni poboji, ki obiskovalce opominjajo na napake,
storjene v preteklosti).
1. Pri pokopališkem turizmu je potrebno izpostaviti tudi obiskovanje gro-
bov/grobnic/mavzolejev znanih oseb, kar je lahko glavni motiv obiska (ne glede na
umetniško vrednost umetniških del in okrasja).
tem mestu je potrebno navesti še nekaj drugih, ki jih zasledimo v
mednarodnem prostoru (navedeni so v svoji izvorni obliki brez pre-
voda): sombre tourism (Butcher, 2003), fright tourism (Bristow in Ne-
wman, 2005), grief tourism (Dunkley idr., 2007), conflict heritage to-
urism (Mansfeld in Korman, 2015), genocide tourism (Dunkley idr.,
2007), trauma tourism (Clark, 2006), war-related tourism (Bigley idr.,
2010), post-war tourism (Wise, 2011), war tourism (Keyes, 2012), war-
fare tourism (Šuligoj, 2016b; 2017), battlefield tourism (Dunkley idr.,
2011), tourism of memory (Hertzog, 2012) ali memorable tourism (Dr-
venkar idr., 2015). Ta pojmovna raznolikost dokazuje, da je razisko-
valno podrocˇje še vedno v neki zgodnji razvojni fazi, saj je potreba
po jasni definiciji še vedno zelo prisotna (Stone in Sharpley, 2008, str.
575; Young in Light, 2016, str. 68). Cˇ e pogledamo dejansko ponudbo
58 temacˇnega turizma, opazimo precejšnjo raznolikost, ta pa je vidna
tudi pri zapletenejših znanstvenih obravnavah te tematike. Glede na
tematiko, motive obiskovalcev in pojavnost je mogocˇe definirati vecˇ
razlicˇnih vrst tovrstnega turizma. A. P. Fonseca idr. (2016) trdijo, da
splošna akademska klasifikacija temacˇnega turizma temelji na nje-
govi privlacˇnosti in motivih za obisk ter obsega:
• turizem vojne in bojišcˇ (obiskovanje vojnih prizorišcˇ z name-
nom turisticˇnega ogleda in izobraževanja);
• turizem katastrof (obiskovanje in ogledovanje krajev, kjer so se
zgodile naravne ali druge katastrofe);
• zaporniški turizem (zapori s temacˇno preteklostjo z namenom
izobraževanja ali zabave so lahko pomemben del tematske tu-
risticˇne ponudbe);
• pokopališki turizem (obiskovanje pokopališcˇ v želji po ogledu
umetniških del in okrasja na grobovih znanih ali neimenovanih
ljudi ter s tem povezano izobraževanje);1
• turizem duhov (obiskovanje tocˇk, kjer naj bi se prikazovali du-
hovi, bodisi za spiritualne, poucˇnozgodovinske ali zabavišcˇne
namene);
• turizem holokavsta (obiskovanje krajev, kjer so se odvijali pred-
vsem množicˇni poboji, ki obiskovalce opominjajo na napake,
storjene v preteklosti).
1. Pri pokopališkem turizmu je potrebno izpostaviti tudi obiskovanje gro-
bov/grobnic/mavzolejev znanih oseb, kar je lahko glavni motiv obiska (ne glede na
umetniško vrednost umetniških del in okrasja).