Page 60 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
Metod Šuligoj
zaradi okoljskih problemov in globalnega segrevanja ogroženi
(glej tudi Lemelin idr. (2010)); sicer pa je to samo po sebi ško-
dljivo, saj prav povecˇan obisk na destinaciji ustvarja dodaten
okoljski pritisk nanje.
Kot lahko vidimo, je temacˇni turizem podrocˇje z veliko protislov-
ji, predvsem pa odsev kriznih oz. težkih in neprijetnih trenutkov v
cˇasu, ko je najhuje že mimo. Pri temacˇnem turizmu, ki je pretežno
namenjen le zahodnim turistom in njihovemu razumevanju smrti
(Lennon in Foley, 2000; Seaton, 2009), se zaradi neprimernosti in iz-
korišcˇanja hitro srecˇamo s konflikti, pretiravanji, z manipulacijo, s
kontroverzami in z drugimi problemi. Rolfes (2010) ugotavlja, da se
turisticˇna ponudba, povezana s smrtjo in trpljenjem, lahko razume
60 kot naslajanje nad cˇloveško nesrecˇo in vrsta razvedrila – S. Causevic
in Lynch (2011) na primeru Bosne in Hercegovine problematizirata
ravno to. Torej, sodobni temacˇni turizem sproža številne pomisle-
ke in kritike. Nekateri avtorji, npr. Ashworth in Isaac (2015) ter Jamal
in L. Lelo (2010),4 ugotavljajo, da nekatere tipologije niso skladne z
bistvom (temnost, temacˇnost). Temnost/temacˇnost, ki naj bi izra-
žala jasno povezavo s trpljenjem in smrtjo, sploh ni jasna (izrazita,
logicˇna), cˇeprav že same definicije temacˇnega turizma (tudi tana-
toturizma) to jasno izpostavljajo. Tu lahko osvetlimo nekaj prime-
rov: A. P. Fonseca idr. (2016) izpostavljajo »turizem duhov«, L. Kužnik
in N. Veble (2017, str. 145–148) »paranormalni turizem« in »poucˇno-
zabavni turizem«; tudi njunih tipov, povezanih z nekdanjimi totali-
tarnimi režimi, ne moremo kar neposredno povezati (zgolj) s smrtjo
in trpljenjem. S tem se ocˇitki o kontroverznosti in nedefiniranosti de-
javnosti/pojma (dark tourism), ki že sicer ne uživa posebne podpore
v stroki in managementu (Baldwin in Sharpley, 2009; Kravanja, 2018),
zgolj poglablja; temacˇni turizem je zgolj eden izmed konceptov, ki se
ukvarja s povezavo med turizmom in smrtjo (Light, 2017, str. 280). V
primeru negativnih okoljskih sprememb pa je potrebno izpostaviti,
da turisti poskrbijo za pritok denarja na ogrožena obmocˇja, ampak s
svojim obiskom pravzaprav ogrožajo destinacije in s tem dolgorocˇ-
no zmanjšujejo prihodek (Lemelin idr., 2010).
Obisk krajev s temacˇno preteklostjo je eden od nacˇinov za opre-
deljevanje ali potrjevanje kolektivnih identitet (Light, 2017) dolocˇe-
nih skupnosti/narodov. Ta pomen lahko pripišemo tudi obiskovanju
4. Glej tudi Biran idr. (2011) in Light (2017).
zaradi okoljskih problemov in globalnega segrevanja ogroženi
(glej tudi Lemelin idr. (2010)); sicer pa je to samo po sebi ško-
dljivo, saj prav povecˇan obisk na destinaciji ustvarja dodaten
okoljski pritisk nanje.
Kot lahko vidimo, je temacˇni turizem podrocˇje z veliko protislov-
ji, predvsem pa odsev kriznih oz. težkih in neprijetnih trenutkov v
cˇasu, ko je najhuje že mimo. Pri temacˇnem turizmu, ki je pretežno
namenjen le zahodnim turistom in njihovemu razumevanju smrti
(Lennon in Foley, 2000; Seaton, 2009), se zaradi neprimernosti in iz-
korišcˇanja hitro srecˇamo s konflikti, pretiravanji, z manipulacijo, s
kontroverzami in z drugimi problemi. Rolfes (2010) ugotavlja, da se
turisticˇna ponudba, povezana s smrtjo in trpljenjem, lahko razume
60 kot naslajanje nad cˇloveško nesrecˇo in vrsta razvedrila – S. Causevic
in Lynch (2011) na primeru Bosne in Hercegovine problematizirata
ravno to. Torej, sodobni temacˇni turizem sproža številne pomisle-
ke in kritike. Nekateri avtorji, npr. Ashworth in Isaac (2015) ter Jamal
in L. Lelo (2010),4 ugotavljajo, da nekatere tipologije niso skladne z
bistvom (temnost, temacˇnost). Temnost/temacˇnost, ki naj bi izra-
žala jasno povezavo s trpljenjem in smrtjo, sploh ni jasna (izrazita,
logicˇna), cˇeprav že same definicije temacˇnega turizma (tudi tana-
toturizma) to jasno izpostavljajo. Tu lahko osvetlimo nekaj prime-
rov: A. P. Fonseca idr. (2016) izpostavljajo »turizem duhov«, L. Kužnik
in N. Veble (2017, str. 145–148) »paranormalni turizem« in »poucˇno-
zabavni turizem«; tudi njunih tipov, povezanih z nekdanjimi totali-
tarnimi režimi, ne moremo kar neposredno povezati (zgolj) s smrtjo
in trpljenjem. S tem se ocˇitki o kontroverznosti in nedefiniranosti de-
javnosti/pojma (dark tourism), ki že sicer ne uživa posebne podpore
v stroki in managementu (Baldwin in Sharpley, 2009; Kravanja, 2018),
zgolj poglablja; temacˇni turizem je zgolj eden izmed konceptov, ki se
ukvarja s povezavo med turizmom in smrtjo (Light, 2017, str. 280). V
primeru negativnih okoljskih sprememb pa je potrebno izpostaviti,
da turisti poskrbijo za pritok denarja na ogrožena obmocˇja, ampak s
svojim obiskom pravzaprav ogrožajo destinacije in s tem dolgorocˇ-
no zmanjšujejo prihodek (Lemelin idr., 2010).
Obisk krajev s temacˇno preteklostjo je eden od nacˇinov za opre-
deljevanje ali potrjevanje kolektivnih identitet (Light, 2017) dolocˇe-
nih skupnosti/narodov. Ta pomen lahko pripišemo tudi obiskovanju
4. Glej tudi Biran idr. (2011) in Light (2017).
