Page 59 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Temacˇni turizem 59
Seaton (1996), ki je eden najbolj uveljavljenih raziskovalcev temacˇ-
nega turizma, predlaga razvrstitev dejavnosti temacˇnega turizma v
pet kategorij:
• potovanje z namenom prisostvovanja javnim usmrtitvam;
• potovanje na prizorišcˇa smrti posameznikov ali množic po tem,
ko so se te že zgodile;
• potovanje k spomenikom ali krajem poslednjega pocˇitka;
• potovanje z namenom ogleda dokazov o smrti ali njenih simbo-
licˇnih predstavitev na sicer s smrtjo nepovezanih mestih;
• potovanje na kraje ali prireditve ponovnega uprizarjanja oz. si-
mulacije smrti.
Zanimiva je tudi tipologija A. Kendle (2008), ki je v veliki meri tudi
odsev sodobnih problemov, kot so vojne, revšcˇina, brezup ter pod-
nebne spremembe:
• turizem žalovanja (angl. grief tourism) vkljucˇuje obiskovanje
prizorišcˇ tragicˇnih dogodkov, npr. koncentracijskih taborišcˇ, bi-
vših bojišcˇ, pokopališcˇ, krajev tragicˇnih dogodkov ali zlocˇinov;
• turizem katastrof (angl. disaster tourism) zajema obiskovanje
krajev velikih naravnih katastrof;2
• turizem revšcˇine (angl. poverty tourism) zajema obiskovanje
prizorišcˇ velike revšcˇine, npr. favele, slumi;3
• samomorilni turizem (angl. suicide tourism) se pojavlja v dveh
oblikah: (a) potovanje na dolocˇeno destinacijo z namenom sa-
momora, (b) potovanje v države, kjer je dovoljena evtanazija,
npr. v Belgiji, na Nizozemskem in v Švici;
• turizem sodnega dne (angl. doomsday tourism) obsega potova-
nja na destinacije/kraje, ki bi jih bilo potrebno obiskati, ker so
2. To lahko ustvarja oviro/motnjo pri vzpostavljanju normalnega življenja v priza-
detih skupnostih, po drugi strani pa ponuja možnost priliva denarja zaradi potrošnje
obiskovalcev. Vodstva destinacij pa lahko te pretekle travmaticˇne izkušnje namerno
pahnejo v pozabo z namenom, da destinacija ne bi pridobila slovesa nevarne destina-
cije, npr. Posocˇje v Sloveniji in sever Italije kot potresno ogroženi obmocˇji, Dalmacija
kot požarno ogroženo obmocˇje in Florida kot obmocˇje, ki ga ogrožajo orkani/tornadi.
Nekatera v preteklosti prizadeta (in do neke mere še vedno nevarna) obmocˇja pa lah-
ko postanejo celo izjemno atraktivna, npr. obmocˇja z vulkani v južni Italiji.
3. Paradoksalno je, da cˇe bi na ta nacˇin izboljšali oz. odpravili njihovo revšcˇino,
tovrstnega turizma na tem obmocˇju ne bi bilo vecˇ. Gre za obliko, ki je zelo kontrover-
zna.
Seaton (1996), ki je eden najbolj uveljavljenih raziskovalcev temacˇ-
nega turizma, predlaga razvrstitev dejavnosti temacˇnega turizma v
pet kategorij:
• potovanje z namenom prisostvovanja javnim usmrtitvam;
• potovanje na prizorišcˇa smrti posameznikov ali množic po tem,
ko so se te že zgodile;
• potovanje k spomenikom ali krajem poslednjega pocˇitka;
• potovanje z namenom ogleda dokazov o smrti ali njenih simbo-
licˇnih predstavitev na sicer s smrtjo nepovezanih mestih;
• potovanje na kraje ali prireditve ponovnega uprizarjanja oz. si-
mulacije smrti.
Zanimiva je tudi tipologija A. Kendle (2008), ki je v veliki meri tudi
odsev sodobnih problemov, kot so vojne, revšcˇina, brezup ter pod-
nebne spremembe:
• turizem žalovanja (angl. grief tourism) vkljucˇuje obiskovanje
prizorišcˇ tragicˇnih dogodkov, npr. koncentracijskih taborišcˇ, bi-
vših bojišcˇ, pokopališcˇ, krajev tragicˇnih dogodkov ali zlocˇinov;
• turizem katastrof (angl. disaster tourism) zajema obiskovanje
krajev velikih naravnih katastrof;2
• turizem revšcˇine (angl. poverty tourism) zajema obiskovanje
prizorišcˇ velike revšcˇine, npr. favele, slumi;3
• samomorilni turizem (angl. suicide tourism) se pojavlja v dveh
oblikah: (a) potovanje na dolocˇeno destinacijo z namenom sa-
momora, (b) potovanje v države, kjer je dovoljena evtanazija,
npr. v Belgiji, na Nizozemskem in v Švici;
• turizem sodnega dne (angl. doomsday tourism) obsega potova-
nja na destinacije/kraje, ki bi jih bilo potrebno obiskati, ker so
2. To lahko ustvarja oviro/motnjo pri vzpostavljanju normalnega življenja v priza-
detih skupnostih, po drugi strani pa ponuja možnost priliva denarja zaradi potrošnje
obiskovalcev. Vodstva destinacij pa lahko te pretekle travmaticˇne izkušnje namerno
pahnejo v pozabo z namenom, da destinacija ne bi pridobila slovesa nevarne destina-
cije, npr. Posocˇje v Sloveniji in sever Italije kot potresno ogroženi obmocˇji, Dalmacija
kot požarno ogroženo obmocˇje in Florida kot obmocˇje, ki ga ogrožajo orkani/tornadi.
Nekatera v preteklosti prizadeta (in do neke mere še vedno nevarna) obmocˇja pa lah-
ko postanejo celo izjemno atraktivna, npr. obmocˇja z vulkani v južni Italiji.
3. Paradoksalno je, da cˇe bi na ta nacˇin izboljšali oz. odpravili njihovo revšcˇino,
tovrstnega turizma na tem obmocˇju ne bi bilo vecˇ. Gre za obliko, ki je zelo kontrover-
zna.