Page 41 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 41
Proizvodnja
vijo okvarjene dele. Ljudje lahko spremljajo procese ali postanejo del k fs
tako, da aktivno posegajo v kibernetske in fizične komponente, npr. v sode-
lovanje med človekom in robotom. Da bi optimizirali odnose med ljudmi
in stroji, bi namesto tipkovnic in zaslonov potrebovali možnost instink-
tivnejše interakcije, npr. z gibi ali glasom. V zadnjih letih so bile razvite
številne aplikacije, kot je Microsoftov kontrolni modul Kinect, ki omogo-
ča učinkovit in instinktiven management (Geisberger in Broy, 2012a, str.
134). Največjo učinkovitost in prilagodljivost dosega inteligentno omrežje
k f s tretje generacije, ki je sestavljeno iz številnih aktuatorjev in senzor-
jev. Sposobni so komunicirati in sodelovati z ostalimi k fs in torej procese
lahko nadzorujejo ter krepijo samodejno in decentralno (Bauernhansl idr.,
2014, str. 17).
Po podatkih Geisbergerjeve in Broya imajo k fs tretje generacije nasled-
nje funkcionalne zahteve in temeljne tehnologije:
– Fizična ozaveščenost: medtem, ko k f s druge generacije registrira le
omejen del svojega okolja, k f s tretje generacije potrebuje sposob-
nost zaznavanja celotnega fizičnega okolja, vključno z informacijami
o vseh človeških in tehničnih akterjih ter njihovem stanju, npr. na-
tančen položaj obdelovanca ali število zaposlenih na tekočem traku.
To sposobnost lahko opišemo kot fizično ozaveščenost, ki jo dose-
žemo z različnimi senzorji in tehnologijami Auto-i d (Geisberger in
Broy, 2012b). Za usklajevanje procesov morajo biti predmeti, ki so
opremljeni s senzorji, sposobni komunicirati in medsebojno delovati,
kar se lahko doseže z brezžičnimi senzorskimi omrežji (w sn) (Song
idr., 2017, str. 29, 250). Ureditev informacij iz različnih senzorjev je
potrebna za sprejem celotne virtualne podobe tekočih procesov.
– Načrtovano in predhodno (delno) avtonomno delovanje: kfs potrebuje
sposobnost delnega ali popolnoma avtonomnega delovanja za pove-
čanje prilagodljivosti procesa. Zmožnost avtonomnega odločanja se
lahko vpelje z večkriterijsko oceno situacije, ki k f s omogoča anali-
zo, interpretacijo in ovrednotenje situacije v realnem času na podlagi
predhodno določenih kriterijev. Za rešitev te naloge so informacije o
fizičnem okolju predmeta usklajene z modeli domen, sposobnih mo-
deliranja medsebojnih odnosov in izpeljave možnih dejanj. Dejanska
situacija zahteva upoštevanje številnih spremenljivk: Upoštevati je
potrebno vse akterje, kot so predmeti in ljudje, ter njihovo obnašanje
in interakcije. Soroden koncept je umetna inteligenca (ai) (Geisber-
ger in Broy, 2012a, str. 129). Ta se nanaša na zmožnost predmetov in
41
vijo okvarjene dele. Ljudje lahko spremljajo procese ali postanejo del k fs
tako, da aktivno posegajo v kibernetske in fizične komponente, npr. v sode-
lovanje med človekom in robotom. Da bi optimizirali odnose med ljudmi
in stroji, bi namesto tipkovnic in zaslonov potrebovali možnost instink-
tivnejše interakcije, npr. z gibi ali glasom. V zadnjih letih so bile razvite
številne aplikacije, kot je Microsoftov kontrolni modul Kinect, ki omogo-
ča učinkovit in instinktiven management (Geisberger in Broy, 2012a, str.
134). Največjo učinkovitost in prilagodljivost dosega inteligentno omrežje
k f s tretje generacije, ki je sestavljeno iz številnih aktuatorjev in senzor-
jev. Sposobni so komunicirati in sodelovati z ostalimi k fs in torej procese
lahko nadzorujejo ter krepijo samodejno in decentralno (Bauernhansl idr.,
2014, str. 17).
Po podatkih Geisbergerjeve in Broya imajo k fs tretje generacije nasled-
nje funkcionalne zahteve in temeljne tehnologije:
– Fizična ozaveščenost: medtem, ko k f s druge generacije registrira le
omejen del svojega okolja, k f s tretje generacije potrebuje sposob-
nost zaznavanja celotnega fizičnega okolja, vključno z informacijami
o vseh človeških in tehničnih akterjih ter njihovem stanju, npr. na-
tančen položaj obdelovanca ali število zaposlenih na tekočem traku.
To sposobnost lahko opišemo kot fizično ozaveščenost, ki jo dose-
žemo z različnimi senzorji in tehnologijami Auto-i d (Geisberger in
Broy, 2012b). Za usklajevanje procesov morajo biti predmeti, ki so
opremljeni s senzorji, sposobni komunicirati in medsebojno delovati,
kar se lahko doseže z brezžičnimi senzorskimi omrežji (w sn) (Song
idr., 2017, str. 29, 250). Ureditev informacij iz različnih senzorjev je
potrebna za sprejem celotne virtualne podobe tekočih procesov.
– Načrtovano in predhodno (delno) avtonomno delovanje: kfs potrebuje
sposobnost delnega ali popolnoma avtonomnega delovanja za pove-
čanje prilagodljivosti procesa. Zmožnost avtonomnega odločanja se
lahko vpelje z večkriterijsko oceno situacije, ki k f s omogoča anali-
zo, interpretacijo in ovrednotenje situacije v realnem času na podlagi
predhodno določenih kriterijev. Za rešitev te naloge so informacije o
fizičnem okolju predmeta usklajene z modeli domen, sposobnih mo-
deliranja medsebojnih odnosov in izpeljave možnih dejanj. Dejanska
situacija zahteva upoštevanje številnih spremenljivk: Upoštevati je
potrebno vse akterje, kot so predmeti in ljudje, ter njihovo obnašanje
in interakcije. Soroden koncept je umetna inteligenca (ai) (Geisber-
ger in Broy, 2012a, str. 129). Ta se nanaša na zmožnost predmetov in
41
