Page 43 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 43
Proizvodnja
Slika 2.3
Generični prikaz
večagentnih sistemov
(prirejeno po Monostori
idr., 2006; Russell idr.,
2010)
kratkoročne spremembe izdelkov. Sodelovanje različnih agentov prek or-
ganizacijskih meja je shematično prikazano na sliki 2.3.
Interakcija človek – stroj: kljub sposobnosti k f s za samoorganizacijo
in okrepitev celotne procesne verige imajo v i 4.0 ljudje ključno vlogo. Cilj
i 4.0 ni izločiti človeške operaterje iz proizvodnih obratov, temveč optimi-
zirati procese in pomagati zaposlenim, da dosežejo vrhunsko ustvarjanje
vrednosti. Med proizvodnjo lahko k f s ljudi podpira na različne načine:
z zagotavljanjem ustreznih informacij o proizvodnih procesih, ki zaposle-
nim omogočajo v realnem času spremljati proizvodne procese in po potrebi
posredovati. Navsezadnje imajo človeška bitja v programih i 4.0 vedno naj-
višjo pristojnost (Bauernhansl idr., 2014, str. 78).
Kibernetsko-fizični programi se lahko uporabijo tudi za aktivno pomoč
zaposlenim, ki izvajajo ročne ali kognitivne naloge, npr. v obliki pametnih
očal, ki zaposlene po najkrajši poti vodijo do skladišča, kjer lahko najdejo
izdelek, ki ga iščejo (Borgmeier idr., 2017, str. 130).
Poleg inovativnih načinov interakcije, kot je nadzor kretenj, zmožnost
prepoznavanja namena in načrtov olajšuje sodelovanje med k f s-om in
ljudmi. Zmožnost prepoznavanja človekovega namena je možna z analizo
preteklih dejanj ali vpliva teh dejanj. Prepoznavanje načrta k fs omogoča
predvideti prihodnje namere in dejanja, ki temeljijo na preteklem vede-
nju ljudi. Čeprav za zmožnost prepoznavanja namena in načrtov obstaja
že vrsta zanesljivih metod verjetnosti in logike, široke možnosti uporabe
k f s zahtevajo nadaljnji razvoj inovativnih metod. k f s mora biti sposo-
ben prepoznati alternativne načine ukrepanja za doseganje ciljev ali se pri-
lagoditi osebam s fizičnimi omejitvami. Trenutno obstoječe metode niso
43
Slika 2.3
Generični prikaz
večagentnih sistemov
(prirejeno po Monostori
idr., 2006; Russell idr.,
2010)
kratkoročne spremembe izdelkov. Sodelovanje različnih agentov prek or-
ganizacijskih meja je shematično prikazano na sliki 2.3.
Interakcija človek – stroj: kljub sposobnosti k f s za samoorganizacijo
in okrepitev celotne procesne verige imajo v i 4.0 ljudje ključno vlogo. Cilj
i 4.0 ni izločiti človeške operaterje iz proizvodnih obratov, temveč optimi-
zirati procese in pomagati zaposlenim, da dosežejo vrhunsko ustvarjanje
vrednosti. Med proizvodnjo lahko k f s ljudi podpira na različne načine:
z zagotavljanjem ustreznih informacij o proizvodnih procesih, ki zaposle-
nim omogočajo v realnem času spremljati proizvodne procese in po potrebi
posredovati. Navsezadnje imajo človeška bitja v programih i 4.0 vedno naj-
višjo pristojnost (Bauernhansl idr., 2014, str. 78).
Kibernetsko-fizični programi se lahko uporabijo tudi za aktivno pomoč
zaposlenim, ki izvajajo ročne ali kognitivne naloge, npr. v obliki pametnih
očal, ki zaposlene po najkrajši poti vodijo do skladišča, kjer lahko najdejo
izdelek, ki ga iščejo (Borgmeier idr., 2017, str. 130).
Poleg inovativnih načinov interakcije, kot je nadzor kretenj, zmožnost
prepoznavanja namena in načrtov olajšuje sodelovanje med k f s-om in
ljudmi. Zmožnost prepoznavanja človekovega namena je možna z analizo
preteklih dejanj ali vpliva teh dejanj. Prepoznavanje načrta k fs omogoča
predvideti prihodnje namere in dejanja, ki temeljijo na preteklem vede-
nju ljudi. Čeprav za zmožnost prepoznavanja namena in načrtov obstaja
že vrsta zanesljivih metod verjetnosti in logike, široke možnosti uporabe
k f s zahtevajo nadaljnji razvoj inovativnih metod. k f s mora biti sposo-
ben prepoznati alternativne načine ukrepanja za doseganje ciljev ali se pri-
lagoditi osebam s fizičnimi omejitvami. Trenutno obstoječe metode niso
43
