Page 39 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 39
Proizvodnja
2.4 Teorija in praksa proizvodnje v industriji 4.0
Zaradi velikega števila pojavljajoče se terminologije v zvezi z i 4.0. se števil-
na podjetja počutijo negotova pri obravnavi tega koncepta. V nadaljevanju
bosta podan kratek pregled in kriteriji celovitega razlikovanja med vizijami
in tehnologijami, povezanimi z i 4.0. V tem delu boste našli pregled ključ-
nih konceptov i 4.0, osnovnih tehnologij in možnih načinov uporabe.
Ena od osrednjih vizij industrije 4.0 je združitev fizičnega in virtualnega
sveta, ki se lahko uresniči s t. i. kibernetsko-fizičnim sistemom (k fs). k fs
udejanja zamisel o združevanju kibernetskih in fizičnih predmetov s ciljem
oblikovanja sodelujoče ter delujoče entitete. Fizični predmeti so lahko ka-
kršnikoli naravno ali umetno ustvarjeni elementi, npr. surovine, tehnič-
ne naprave, zgradbe, upravljalni ali logistični procesi. Kibernetski predme-
ti so kakršnekoli programske ali strojne komponente (Geisberger in Broy,
2012a). Hermann idr. (2016) razlikujejo tri generacije k fs glede na njihove
tehnične značilnosti in zmogljivosti (glej preglednico 2). Najenostavnejša
oblika k fs je avtonomna identifikacija (Auto-i d) s pomočjo identifikacij-
skih tehnologij, ki omogočajo sledenje fizičnim predmetom (Hermann idr.,
2016, str. 9). Zaradi relativno nizkih stroškov in enostavnosti uporabe so
črtne kode najpogostejši sistem Auto-i d. Največja pomanjkljivost tega sis-
tema je, da lahko laserski skener bere nalepko le, če je etiketa za črtne kode
vidna, čista in nepoškodovana. Zato ta sistem ni primeren za vse aplika-
cije in je pogosto povezan z višjimi stroški za osebje, saj morajo zaposleni
predmete skenirati ročno (Kern, 2006, str. 16). V okviru i 4.0 se kot ključna
tehnologija Auto-i d omenja zlasti radiofrekvenčna identifikacija (r f i d).
Sistem rfi d je sestavljen iz čipa, imenovanega tudi oznaka rfi d (rfi d-
tag), in čitalca. Oznaka rfi d je nameščena na predmet, ki ga je potrebno
identificirati. Čitalec je običajno mirujoč. Kot pove že ime samo, komuni-
kacija med oznako rfi d in čitalcem poteka prek radijskega prenosa (Kern,
2006, str. 33). V primerjavi z drugimi identifikacijskimi tehnologijami, kot
so črtne kode, sistemi rfi d ne potrebujejo vizualnega stika in lahko isto-
časno prepoznajo več predmetov (masovno razpoznavanje). Poleg tega so
oznake rfi d odporne na toploto, prah in vodo (Strassner, 2005).
Kot primer uporabe lahko opišemo uporabo vrat rfi d na območju pre-
vzema blaga za samodejno prepoznavanje blaga. Znotraj digitalne kopije
fizičnega skladišča se lahko zaloga v realnem času posodobi po zanemar-
ljivih stroških (Reinhart, 2017, str. 508). k f s prve generacije lahko zbira
pomembne informacije ter tako ustvarja večjo transparentnost, vendar ne
more neposredno vplivati na fizično okolje in nima inteligence za optimiza-
39
2.4 Teorija in praksa proizvodnje v industriji 4.0
Zaradi velikega števila pojavljajoče se terminologije v zvezi z i 4.0. se števil-
na podjetja počutijo negotova pri obravnavi tega koncepta. V nadaljevanju
bosta podan kratek pregled in kriteriji celovitega razlikovanja med vizijami
in tehnologijami, povezanimi z i 4.0. V tem delu boste našli pregled ključ-
nih konceptov i 4.0, osnovnih tehnologij in možnih načinov uporabe.
Ena od osrednjih vizij industrije 4.0 je združitev fizičnega in virtualnega
sveta, ki se lahko uresniči s t. i. kibernetsko-fizičnim sistemom (k fs). k fs
udejanja zamisel o združevanju kibernetskih in fizičnih predmetov s ciljem
oblikovanja sodelujoče ter delujoče entitete. Fizični predmeti so lahko ka-
kršnikoli naravno ali umetno ustvarjeni elementi, npr. surovine, tehnič-
ne naprave, zgradbe, upravljalni ali logistični procesi. Kibernetski predme-
ti so kakršnekoli programske ali strojne komponente (Geisberger in Broy,
2012a). Hermann idr. (2016) razlikujejo tri generacije k fs glede na njihove
tehnične značilnosti in zmogljivosti (glej preglednico 2). Najenostavnejša
oblika k fs je avtonomna identifikacija (Auto-i d) s pomočjo identifikacij-
skih tehnologij, ki omogočajo sledenje fizičnim predmetom (Hermann idr.,
2016, str. 9). Zaradi relativno nizkih stroškov in enostavnosti uporabe so
črtne kode najpogostejši sistem Auto-i d. Največja pomanjkljivost tega sis-
tema je, da lahko laserski skener bere nalepko le, če je etiketa za črtne kode
vidna, čista in nepoškodovana. Zato ta sistem ni primeren za vse aplika-
cije in je pogosto povezan z višjimi stroški za osebje, saj morajo zaposleni
predmete skenirati ročno (Kern, 2006, str. 16). V okviru i 4.0 se kot ključna
tehnologija Auto-i d omenja zlasti radiofrekvenčna identifikacija (r f i d).
Sistem rfi d je sestavljen iz čipa, imenovanega tudi oznaka rfi d (rfi d-
tag), in čitalca. Oznaka rfi d je nameščena na predmet, ki ga je potrebno
identificirati. Čitalec je običajno mirujoč. Kot pove že ime samo, komuni-
kacija med oznako rfi d in čitalcem poteka prek radijskega prenosa (Kern,
2006, str. 33). V primerjavi z drugimi identifikacijskimi tehnologijami, kot
so črtne kode, sistemi rfi d ne potrebujejo vizualnega stika in lahko isto-
časno prepoznajo več predmetov (masovno razpoznavanje). Poleg tega so
oznake rfi d odporne na toploto, prah in vodo (Strassner, 2005).
Kot primer uporabe lahko opišemo uporabo vrat rfi d na območju pre-
vzema blaga za samodejno prepoznavanje blaga. Znotraj digitalne kopije
fizičnega skladišča se lahko zaloga v realnem času posodobi po zanemar-
ljivih stroških (Reinhart, 2017, str. 508). k f s prve generacije lahko zbira
pomembne informacije ter tako ustvarja večjo transparentnost, vendar ne
more neposredno vplivati na fizično okolje in nima inteligence za optimiza-
39
