Page 37 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 37
Proizvodnja
jetij razširijo po vsem svetu, kar otežuje izmenjavo pomembnih informacij,
kot so kratkoročne spremembe povpraševanja (Li in Lin, 2006, str. 1641). Z
vzpostavitvijo takšnih medorganizacijskih omrežij lahko podjetja poveča-
jo učinkovitost in transparentnost svojih procesov ter ustvarijo večjo vre-
dnost za stranke (Roth, 2016, str. 5).
Bauer in Horváth (2015) to definicijo dopolnita z navedbo, da i 4.0 ne
vključuje samo vertikalnega in horizontalnega mreženja ljudi in strojev
vzdolž vrednostne verige, ampak tudi predmete, kot so materiali ali ob-
delovanci, ki so tudi zmožni zbiranja, digitaliziranja, delitve in obdelave
informacij. Poleg tega i 4.0 opisuje kot inteligentno mreženje med različ-
nimi akterji. Izraz »inteligenten« v tem kontekstu nakazuje, da stroji in
predmeti pridobijo določeno stopnjo inteligence, ki jim omogoča, da oceni-
jo informacije in samostojno odločajo na podlagi vstopnih podatkov. Po tej
definiciji človek ni več edini in osrednji agens, ki mora upravljati dinamične
in kompleksne procese. Namesto tega inteligentni izdelki in stroji človeku
pomagajo s pripravo ustreznih informacij v realnem času za potrebe odlo-
čanja in s predlogom optimizacijskih potencialov ali pa z avtonomnim ma-
nagementom in optimizacijo procesov. Ta preobrat paradigme iz centralizi-
ranega v decentraliziran nadzor in usklajevanje procesov je obravnavan tu-
di v definiciji, ki so jo predlagali Hermann idr. (2016). Ta četrto industrijsko
revolucijo predstavi na primeru inteligentnega izdelka, ki si prizadeva poi-
skati svojo pot skozi proizvodnjo. Zlasti glede na omejena sredstva m sp in
trenutne tehnične možnosti vse definicije neizogibno vodijo k vprašanju,
ali je povezovanje vseh akterjev, strojev in predmetov po celotni oskrbni
verigi izvedljivo in sploh koristno. Z gospodarskega vidika morajo podje-
tja prepoznati pomembne konkurenčne dejavnike in te izboljšati z uporabo
i 4.0.
Iz omenjenih razlogov predlagamo naslednjo definicija termina »indu-
strija 4.0«:
Industrija 4.0 opisuje ciljno usmerjeno, inteligentno mreženje člove-
ških bitij, strojev in predmetov z zbiranjem, digitalizacijo, izmenjavo
in vrednotenjem ustreznih informacij v vrednostni verigi v realnem
času z namenom omogočanja decentraliziranega usklajevanja in nad-
zora procesov.
Mreženje geografsko porazdeljenih akterjev skozi vrednostno verigo in
dostop do ustreznih informacij v realnem času omogoča učinkovito in pri-
lagodljivo sodelovanje, ki je sposobnejše izpolniti zahteve dinamičnih in
37
jetij razširijo po vsem svetu, kar otežuje izmenjavo pomembnih informacij,
kot so kratkoročne spremembe povpraševanja (Li in Lin, 2006, str. 1641). Z
vzpostavitvijo takšnih medorganizacijskih omrežij lahko podjetja poveča-
jo učinkovitost in transparentnost svojih procesov ter ustvarijo večjo vre-
dnost za stranke (Roth, 2016, str. 5).
Bauer in Horváth (2015) to definicijo dopolnita z navedbo, da i 4.0 ne
vključuje samo vertikalnega in horizontalnega mreženja ljudi in strojev
vzdolž vrednostne verige, ampak tudi predmete, kot so materiali ali ob-
delovanci, ki so tudi zmožni zbiranja, digitaliziranja, delitve in obdelave
informacij. Poleg tega i 4.0 opisuje kot inteligentno mreženje med različ-
nimi akterji. Izraz »inteligenten« v tem kontekstu nakazuje, da stroji in
predmeti pridobijo določeno stopnjo inteligence, ki jim omogoča, da oceni-
jo informacije in samostojno odločajo na podlagi vstopnih podatkov. Po tej
definiciji človek ni več edini in osrednji agens, ki mora upravljati dinamične
in kompleksne procese. Namesto tega inteligentni izdelki in stroji človeku
pomagajo s pripravo ustreznih informacij v realnem času za potrebe odlo-
čanja in s predlogom optimizacijskih potencialov ali pa z avtonomnim ma-
nagementom in optimizacijo procesov. Ta preobrat paradigme iz centralizi-
ranega v decentraliziran nadzor in usklajevanje procesov je obravnavan tu-
di v definiciji, ki so jo predlagali Hermann idr. (2016). Ta četrto industrijsko
revolucijo predstavi na primeru inteligentnega izdelka, ki si prizadeva poi-
skati svojo pot skozi proizvodnjo. Zlasti glede na omejena sredstva m sp in
trenutne tehnične možnosti vse definicije neizogibno vodijo k vprašanju,
ali je povezovanje vseh akterjev, strojev in predmetov po celotni oskrbni
verigi izvedljivo in sploh koristno. Z gospodarskega vidika morajo podje-
tja prepoznati pomembne konkurenčne dejavnike in te izboljšati z uporabo
i 4.0.
Iz omenjenih razlogov predlagamo naslednjo definicija termina »indu-
strija 4.0«:
Industrija 4.0 opisuje ciljno usmerjeno, inteligentno mreženje člove-
ških bitij, strojev in predmetov z zbiranjem, digitalizacijo, izmenjavo
in vrednotenjem ustreznih informacij v vrednostni verigi v realnem
času z namenom omogočanja decentraliziranega usklajevanja in nad-
zora procesov.
Mreženje geografsko porazdeljenih akterjev skozi vrednostno verigo in
dostop do ustreznih informacij v realnem času omogoča učinkovito in pri-
lagodljivo sodelovanje, ki je sposobnejše izpolniti zahteve dinamičnih in
37
