Page 48 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 48
tin Westbomke
goče praktično izvajati, saj Big Data vsebuje velike količine nenehno nara-
ščajočih, heterogenih podatkov iz vseh vrst virov. Rešitev je anonimizacija
vseh osebnih podatkov bodisi z izbrisom vseh funkcij, ki omogočajo traj-
no identifikacijo, bodisi z združevanjem podatkov, tako da identifikacija
posamezne osebe ni več mogoča (Dorschel in Nauerth, 2013). Podjetja mo-
rajo svoje aplikacije za obsežne podatke prilagoditi zakonom, ki ustrezajo
zakonodaji države, v kateri želijo zbirati podatke.
Koncepti k fs in obsežni podatki kažejo, da so podatki eden izmed osre-
dnjih elementov i 4.0. Podatki se nenehno zbirajo, obdelujejo, delijo in ana-
lizirajo za namene managementa, kontrole in optimizacije procesov ter
pridobivanja znanja. Zato aplikacije i 4.0 zahtevajo zmogljivo računalniško
opremo za obdelavo vseh podatkov, namreč prostor za shranjevanje, varna
omrežja ali intuitivna orodja za vizualizacijo. Vendar računalniška oprema
pogosto terja visoke naložbe in je relativno nefleksibilna. Podjetja mora-
jo plačati celotno ceno, ne glede na to, ali uporabljajo programsko opremo
enkrat na mesec ali enkrat na dan. V tem kontekstu izraz »računalništvo
v oblakih« opisuje nov model delovanja, katerega cilj je zmanjšati stroške
in povečati prilagodljivost za uporabnike (Zhang idr., 2010, str. 7). Nacio-
nalni inštitut za standarde in tehnologijo (n i s t) računalništvo v oblaku
opredeljuje na sledeči način:
»Računalništvo v oblaku je model za omogočanje vseprisotnega, priroč-
nega omrežnega dostopa do skupnih nastavljivih računalniških kompo-
nent (npr. omrežij, strežnikov, shranjevanja, aplikacij in storitev), ki jih je
mogoče hitro zagotoviti in sprostiti z minimalnim naporom ali interakcijo
ponudnika storitev« (Mell in Grance, 2011, str. 2). Namesto neprilagodlji-
vih virov, kot so aplikacije, ki so nameščene na računalnikih, uporabniki
v oblaku dostopajo do virov, ki jih potrebujejo, kjerkoli in kadarkoli in iz
katerekoli naprave, ki omogoča spletni dostop. Na splošno poznamo tri
različne storitvene modele računalništva v oblaku:
– Programska oprema kot storitev (pok s): uporabniki ne nameščajo apli-
kacij na svojem računalniku ampak lahko do njih dostopajo na omrež-
ju v oblaku kadarkoli in kjerkoli in tako lahko sodelujejo z drugimi
uporabniki projektov, ki so naloženi v oblak. Aplikacije upravljajo,
nameščajo in nadgrajujejo ponudniki v oblaku, tako da podjetja ne
potrebujejo vzdrževanja infrastrukture ali drugih komponent. Sku-
pni primeri za p ok s so e-poštni programi ali celoviti informacijski
sistemi.
– Platforma kot storitev (pk s): v tem modelu storitev imajo uporabniki
48
goče praktično izvajati, saj Big Data vsebuje velike količine nenehno nara-
ščajočih, heterogenih podatkov iz vseh vrst virov. Rešitev je anonimizacija
vseh osebnih podatkov bodisi z izbrisom vseh funkcij, ki omogočajo traj-
no identifikacijo, bodisi z združevanjem podatkov, tako da identifikacija
posamezne osebe ni več mogoča (Dorschel in Nauerth, 2013). Podjetja mo-
rajo svoje aplikacije za obsežne podatke prilagoditi zakonom, ki ustrezajo
zakonodaji države, v kateri želijo zbirati podatke.
Koncepti k fs in obsežni podatki kažejo, da so podatki eden izmed osre-
dnjih elementov i 4.0. Podatki se nenehno zbirajo, obdelujejo, delijo in ana-
lizirajo za namene managementa, kontrole in optimizacije procesov ter
pridobivanja znanja. Zato aplikacije i 4.0 zahtevajo zmogljivo računalniško
opremo za obdelavo vseh podatkov, namreč prostor za shranjevanje, varna
omrežja ali intuitivna orodja za vizualizacijo. Vendar računalniška oprema
pogosto terja visoke naložbe in je relativno nefleksibilna. Podjetja mora-
jo plačati celotno ceno, ne glede na to, ali uporabljajo programsko opremo
enkrat na mesec ali enkrat na dan. V tem kontekstu izraz »računalništvo
v oblakih« opisuje nov model delovanja, katerega cilj je zmanjšati stroške
in povečati prilagodljivost za uporabnike (Zhang idr., 2010, str. 7). Nacio-
nalni inštitut za standarde in tehnologijo (n i s t) računalništvo v oblaku
opredeljuje na sledeči način:
»Računalništvo v oblaku je model za omogočanje vseprisotnega, priroč-
nega omrežnega dostopa do skupnih nastavljivih računalniških kompo-
nent (npr. omrežij, strežnikov, shranjevanja, aplikacij in storitev), ki jih je
mogoče hitro zagotoviti in sprostiti z minimalnim naporom ali interakcijo
ponudnika storitev« (Mell in Grance, 2011, str. 2). Namesto neprilagodlji-
vih virov, kot so aplikacije, ki so nameščene na računalnikih, uporabniki
v oblaku dostopajo do virov, ki jih potrebujejo, kjerkoli in kadarkoli in iz
katerekoli naprave, ki omogoča spletni dostop. Na splošno poznamo tri
različne storitvene modele računalništva v oblaku:
– Programska oprema kot storitev (pok s): uporabniki ne nameščajo apli-
kacij na svojem računalniku ampak lahko do njih dostopajo na omrež-
ju v oblaku kadarkoli in kjerkoli in tako lahko sodelujejo z drugimi
uporabniki projektov, ki so naloženi v oblak. Aplikacije upravljajo,
nameščajo in nadgrajujejo ponudniki v oblaku, tako da podjetja ne
potrebujejo vzdrževanja infrastrukture ali drugih komponent. Sku-
pni primeri za p ok s so e-poštni programi ali celoviti informacijski
sistemi.
– Platforma kot storitev (pk s): v tem modelu storitev imajo uporabniki
48
