Page 54 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 54
tin Westbomke
tory« se nanaša na tovarno, ki uporablja zgoraj omenjene tehnologije in
ideje za optimizacijo procesov v celotni vrednostni verigi. Čeprav tehnolo-
gije še niso dovolj zrele, strokovnjaki predpostavljajo, da bodo v pametni
tovarni predmeti, stroji in ljudje lahko sodelovali na najučinkovitejši način
in omogočali visoko prilagodljive proizvodne procese, ki bodo pripeljali do
individualiziranih proizvodov, sicer povezanih s serijsko proizvodnjo (Rad-
ziwon idr., 2014, str. 1184–1189; Vogel-Heuser idr., 2016, str. 633).
2.5 Kako industrija 4.0 in smart engineering spreminjata
življenjski cikel izdelkov
Industrija 4.0 na podlagi svojih različnih funkcij odpira popolnoma nove
priložnosti za podjetja vseh velikosti in vseh industrij. V preteklosti je bil
prvi izziv za podjetja hiter in učinkovit razvoj izdelkov, ki bi zadovoljili že-
lje in potrebe ciljnih strank. l4.0 v prvi vrsti omogoča inovacije izdelkov, ki
strankam ponujajo večjo vrednost (glej poglavje 3). Pri tem se za opisova-
nje spletnih strani z identifikacijo in senzorji pogosto uporablja priljubljen
izraz »internet stvari«. Poleg inovacij izdelkov bodo podjetja prihranila čas
in zmanjšala stroške med razvojnimi procesi (poglavje 3). Npr., tehnologije
nadgrajene resničnosti v tej fazi odlično povečajo učinkovitost, saj omogo-
čajo virtualno oblikovanje prototipov in virtualno spreminjanje lastnosti
izdelka, kot so barve ali materiali, ter virtualno uvajanje funkcionalnosti
brez dodatnih materialnih ali proizvodnih stroškov. Poleg tega je mogo-
če vse navedene spremembe avtomatsko in pregledno dokumentirati (glej
Borgmeier idr., 2017)
Kar zadeva logistiko, se v celotnem življenjskem ciklu izdelka pojavijo
veliki potenciali (glej sliko 2.5). Med obetavnimi aplikacijami, ki lahko po-
večajo učinkovitost, so spremljanje zalog v skladišču v realnem času, sle-
denje izdelkom in spremljanje s senzorskimi tehnologijami, kot je rfi d.
Proizvodne in montažne procese lahko optimiziramo v smislu kakovosti,
fleksibilnosti in učinkovitosti ter posledično prispevamo k trajnosti (po-
glavje 2). k fs (kibernetsko-fizični sistem) se lahko uporablja kot asistivni
sistem, npr. eksoskeleti ali zasloni, vdelani v podatkovna očala. Medtem ko
so pomembne informacije v podjetjih pogosto nedostopne ali nezadostne,
asistivni sistemi omogočajo prikazovanje ustreznih informacij v realnem
času. Poleg tega lahko podpirajo zaposlene, npr. tako, da prikažejo navodi-
la za delo (poglavje 6). k fs lahko kot avtonomni roboti izvajajo naloge, ki
so fizično zahtevne ali neučinkovite, če jih izvajajo zaposleni. Različni k fs,
ki delujejo skupaj, lahko v realnem času prilagodijo in optimizirajo celotne
proizvodne procese. Decentralizirani procesi odločanja predstavljajo novo
54
tory« se nanaša na tovarno, ki uporablja zgoraj omenjene tehnologije in
ideje za optimizacijo procesov v celotni vrednostni verigi. Čeprav tehnolo-
gije še niso dovolj zrele, strokovnjaki predpostavljajo, da bodo v pametni
tovarni predmeti, stroji in ljudje lahko sodelovali na najučinkovitejši način
in omogočali visoko prilagodljive proizvodne procese, ki bodo pripeljali do
individualiziranih proizvodov, sicer povezanih s serijsko proizvodnjo (Rad-
ziwon idr., 2014, str. 1184–1189; Vogel-Heuser idr., 2016, str. 633).
2.5 Kako industrija 4.0 in smart engineering spreminjata
življenjski cikel izdelkov
Industrija 4.0 na podlagi svojih različnih funkcij odpira popolnoma nove
priložnosti za podjetja vseh velikosti in vseh industrij. V preteklosti je bil
prvi izziv za podjetja hiter in učinkovit razvoj izdelkov, ki bi zadovoljili že-
lje in potrebe ciljnih strank. l4.0 v prvi vrsti omogoča inovacije izdelkov, ki
strankam ponujajo večjo vrednost (glej poglavje 3). Pri tem se za opisova-
nje spletnih strani z identifikacijo in senzorji pogosto uporablja priljubljen
izraz »internet stvari«. Poleg inovacij izdelkov bodo podjetja prihranila čas
in zmanjšala stroške med razvojnimi procesi (poglavje 3). Npr., tehnologije
nadgrajene resničnosti v tej fazi odlično povečajo učinkovitost, saj omogo-
čajo virtualno oblikovanje prototipov in virtualno spreminjanje lastnosti
izdelka, kot so barve ali materiali, ter virtualno uvajanje funkcionalnosti
brez dodatnih materialnih ali proizvodnih stroškov. Poleg tega je mogo-
če vse navedene spremembe avtomatsko in pregledno dokumentirati (glej
Borgmeier idr., 2017)
Kar zadeva logistiko, se v celotnem življenjskem ciklu izdelka pojavijo
veliki potenciali (glej sliko 2.5). Med obetavnimi aplikacijami, ki lahko po-
večajo učinkovitost, so spremljanje zalog v skladišču v realnem času, sle-
denje izdelkom in spremljanje s senzorskimi tehnologijami, kot je rfi d.
Proizvodne in montažne procese lahko optimiziramo v smislu kakovosti,
fleksibilnosti in učinkovitosti ter posledično prispevamo k trajnosti (po-
glavje 2). k fs (kibernetsko-fizični sistem) se lahko uporablja kot asistivni
sistem, npr. eksoskeleti ali zasloni, vdelani v podatkovna očala. Medtem ko
so pomembne informacije v podjetjih pogosto nedostopne ali nezadostne,
asistivni sistemi omogočajo prikazovanje ustreznih informacij v realnem
času. Poleg tega lahko podpirajo zaposlene, npr. tako, da prikažejo navodi-
la za delo (poglavje 6). k fs lahko kot avtonomni roboti izvajajo naloge, ki
so fizično zahtevne ali neučinkovite, če jih izvajajo zaposleni. Različni k fs,
ki delujejo skupaj, lahko v realnem času prilagodijo in optimizirajo celotne
proizvodne procese. Decentralizirani procesi odločanja predstavljajo novo
54
