Page 51 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 51
Proizvodnja
ko prispevajo k ustvarjanju vrednosti v podjetjih. Ta seznam izrazov, ki so
pomembnejši za pametna mala in srednje velika podjetja (m sp), povzema
zmogljivosti in osnovne tehnologije kibernetsko-fizičnih sistemov in pou-
darja, kako lahko sodelovanje z le-temi doda vrednost v proizvodni sistem
(Geisberger in Broy, 2012b):
Fizična ozaveščenost: k fs imajo sposobnost zbiranja informacij o fizič-
nem okolju, da bi se lahko ustrezno odzvali na vhodne podatke. Ti vklju-
čujejo informacije o človeških in tehničnih akterjih ter njihovem stanju,
npr. natančen položaj izdelka ali število zaposlenih za tekočim trakom. Za
pridobivanje teh informacij se uporabljajo senzorji, ki lahko določijo ke-
mično ali fizikalno stanje, kot sta temperatura ali vlažnost, in pretvarjajo
informacije v digitalno kodiran signal (Geisberger in Broy, 2012b). V smi-
slu identifikacije in sledenja predmetov se radiofrekvenčna identifikacija
(rfi d) obravnava kot ena ključnih tehnologij. rfi d temelji na elektroma-
gnetnih poljih. Vsak predmet prejme oznako rfi d s specifičnimi shranje-
nimi informacijami, kot je npr. številka izdelka. r fi d omogoča natančno
sledenje predmetom z minimalnimi stroški (Song idr., 2017, str. 197). To na-
čelo zagotavlja velik potencial uporabe, zlasti v smislu logističnih procesov,
kot je sledenje v realnem času (Song idr., 2017, str. 29). Namesto časovno
in stroškovno zahtevnih zalog, ki jih vodijo zaposleni, lahko senzorji ka-
darkoli registrirajo razpoložljive količine proizvodov z ničelnimi mejnimi
stroški (Fleisch idr., 2014). Za usklajevanje proizvodnih procesov morajo
biti predmeti, opremljeni s senzorji, sposobni komunicirati in medseboj-
no delovati, kar se lahko doseže z brezžičnimi senzorskimi omrežji (w sn)
(Song idr., 2017, str. 29, 250). Za sprejem holistične, virtualne podobe re-
alnih procesov je potrebno usklajevanje informacij iz različnih senzorjev.
Običajen primer za predmete z veliko fizično zavestjo so transportni siste-
mi brez voznikov, ki uporabljajo senzorje za orientacijo.
Načrtovano in predhodno (pol)avtonomno delovanje: za večjo prilago-
dljivost postopkov zahtevajo k f s sposobnost delnega ali popolnoma av-
tonomnega delovanja. Na podlagi navodil človeških operaterjev ali infor-
macij, ki jih zberejo senzorji, lahko k fs prilagodijo svoje vedenje in pose-
žejo v procese s pomočjo aktuatorjev. Slednji pretvarjajo digitalne signale,
ki prihajajo iz senzorjev ali ukazov upravljavcev v mehanske premike, kot
je gibanje robotske roke, ali fizične izhodne vrednosti, kot so spremem-
be tlaka ali temperature (Geisberger in Broy, 2012b). Sposobnost avtono-
mnega odločanja se lahko izvaja z večkriterijsko oceno situacije, ki k f s
omogoča analizo, interpretacijo in vrednotenje situacij v realnem času na
podlagi predhodno določenih kriterijev. Za reševanje teh nalog so informa-
51
ko prispevajo k ustvarjanju vrednosti v podjetjih. Ta seznam izrazov, ki so
pomembnejši za pametna mala in srednje velika podjetja (m sp), povzema
zmogljivosti in osnovne tehnologije kibernetsko-fizičnih sistemov in pou-
darja, kako lahko sodelovanje z le-temi doda vrednost v proizvodni sistem
(Geisberger in Broy, 2012b):
Fizična ozaveščenost: k fs imajo sposobnost zbiranja informacij o fizič-
nem okolju, da bi se lahko ustrezno odzvali na vhodne podatke. Ti vklju-
čujejo informacije o človeških in tehničnih akterjih ter njihovem stanju,
npr. natančen položaj izdelka ali število zaposlenih za tekočim trakom. Za
pridobivanje teh informacij se uporabljajo senzorji, ki lahko določijo ke-
mično ali fizikalno stanje, kot sta temperatura ali vlažnost, in pretvarjajo
informacije v digitalno kodiran signal (Geisberger in Broy, 2012b). V smi-
slu identifikacije in sledenja predmetov se radiofrekvenčna identifikacija
(rfi d) obravnava kot ena ključnih tehnologij. rfi d temelji na elektroma-
gnetnih poljih. Vsak predmet prejme oznako rfi d s specifičnimi shranje-
nimi informacijami, kot je npr. številka izdelka. r fi d omogoča natančno
sledenje predmetom z minimalnimi stroški (Song idr., 2017, str. 197). To na-
čelo zagotavlja velik potencial uporabe, zlasti v smislu logističnih procesov,
kot je sledenje v realnem času (Song idr., 2017, str. 29). Namesto časovno
in stroškovno zahtevnih zalog, ki jih vodijo zaposleni, lahko senzorji ka-
darkoli registrirajo razpoložljive količine proizvodov z ničelnimi mejnimi
stroški (Fleisch idr., 2014). Za usklajevanje proizvodnih procesov morajo
biti predmeti, opremljeni s senzorji, sposobni komunicirati in medseboj-
no delovati, kar se lahko doseže z brezžičnimi senzorskimi omrežji (w sn)
(Song idr., 2017, str. 29, 250). Za sprejem holistične, virtualne podobe re-
alnih procesov je potrebno usklajevanje informacij iz različnih senzorjev.
Običajen primer za predmete z veliko fizično zavestjo so transportni siste-
mi brez voznikov, ki uporabljajo senzorje za orientacijo.
Načrtovano in predhodno (pol)avtonomno delovanje: za večjo prilago-
dljivost postopkov zahtevajo k f s sposobnost delnega ali popolnoma av-
tonomnega delovanja. Na podlagi navodil človeških operaterjev ali infor-
macij, ki jih zberejo senzorji, lahko k fs prilagodijo svoje vedenje in pose-
žejo v procese s pomočjo aktuatorjev. Slednji pretvarjajo digitalne signale,
ki prihajajo iz senzorjev ali ukazov upravljavcev v mehanske premike, kot
je gibanje robotske roke, ali fizične izhodne vrednosti, kot so spremem-
be tlaka ali temperature (Geisberger in Broy, 2012b). Sposobnost avtono-
mnega odločanja se lahko izvaja z večkriterijsko oceno situacije, ki k f s
omogoča analizo, interpretacijo in vrednotenje situacij v realnem času na
podlagi predhodno določenih kriterijev. Za reševanje teh nalog so informa-
51
