Page 49 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 49
Proizvodnja
dostop do okolja v oblaku, ki je opremljen z infrastrukturo, potrebno
za razvoj, management in uvajanje lastnih aplikacij. Poleg prostora za
shranjevanje in drugih informacijskih virov imajo uporabniki dostop
do vnaprej določenih orodij, programskih jezikov in storitev, ki omo-
gočajo razvoj, prilagajanje, testiranje in gostovanje lastnih aplikacij.
Prostorsko porazdeljene razvojne ekipe lahko delajo na več projektih
hkrati. Ponudniki so odgovorni za management varnosti, operacij-
skih sistemov, strežniške programske opreme in varnostnih kopij.
– Infrastruktura kot storitev (i k s): uporabniki so opremljeni s temeljni-
mi računalniškimi viri, kot so strežniki, pomnilniki in omrežne kom-
ponente. Programsko opremo ali platforme lahko naložijo in uporab-
ljajo programsko opremo ali platforme v oblaku, pri čemer ponudnik
zagotavlja razpoložljivost in zanesljivost zagotovljene infrastrukture
(Mell in Grance, 2011, str. 2).
Glede na potrebe lahko podjetja izberejo in preklopijo med različnimi
storitvenimi modeli. V primerjavi s konvencionalnimi rešitvami računal-
ništvo v oblaku podjetjem omogoča bistveno zmanjšanje stroškov. Ni po-
trebno vlagati vnaprej, saj podjetja plačajo le za storitve in sredstva, ki jih
dejansko uporabljajo. Hkrati se lahko operativni stroški znižajo s prožnim
zmanjševanjem virov, kadar slednji niso potrebni.
V času visokega podatkovnega prometa je mogoče zlahka razširiti vire
in tako omogočiti pokritost vrhov delovne obremenitve. Poleg prihrankov
pri stroških in večje prilagodljivosti imajo podjetja koristi od strokovnega
znanja ponudnikov računalništva v oblaku v smislu vzdrževanja in kiber-
netske varnosti, saj je zagotavljanje funkcionalnosti in varnosti podatkov
del njihove osnovne dejavnosti (Zhang idr. 2010, str. 7). Na splošno je ra-
čunalništvo v oblaku mogoče razumeti kot sredstvo za aplikacije i 4.0, saj
podjetjem ter zlasti malim in srednjim podjetjem zagotavlja računalniške
vire, ki jih potrebujejo za izvajanje aplikacij i 4.0.
Zaradi velikega števila pojavljajoče se terminologije v zvezi z i 4.0. se šte-
vilna podjetja pri obravnavi tega koncepta počutijo negotova. V nadaljeva-
nju bo podan kratek pregled in celovito razlikovanje med vizijami in teh-
nologijami, povezanimi z i 4.0. Ena od osrednjih vizij industrije 4.0 je zdru-
žitev fizičnega in virtualnega sveta, ki se lahko uresniči s t. i. kibernetsko-
fizičnimi sistemi (k f s) (Vogel-Heuser idr., 2016, str. 58). k f s opisuje za-
misel o združevanju kibernetskih in fizičnih predmetov, da bi oblikovali
sodelujoče in interakcijske entitete. Fizični predmeti se nanašajo na vse
naravne ali človeške elemente, kot so surovine, tehnične naprave, zgradbe,
49
dostop do okolja v oblaku, ki je opremljen z infrastrukturo, potrebno
za razvoj, management in uvajanje lastnih aplikacij. Poleg prostora za
shranjevanje in drugih informacijskih virov imajo uporabniki dostop
do vnaprej določenih orodij, programskih jezikov in storitev, ki omo-
gočajo razvoj, prilagajanje, testiranje in gostovanje lastnih aplikacij.
Prostorsko porazdeljene razvojne ekipe lahko delajo na več projektih
hkrati. Ponudniki so odgovorni za management varnosti, operacij-
skih sistemov, strežniške programske opreme in varnostnih kopij.
– Infrastruktura kot storitev (i k s): uporabniki so opremljeni s temeljni-
mi računalniškimi viri, kot so strežniki, pomnilniki in omrežne kom-
ponente. Programsko opremo ali platforme lahko naložijo in uporab-
ljajo programsko opremo ali platforme v oblaku, pri čemer ponudnik
zagotavlja razpoložljivost in zanesljivost zagotovljene infrastrukture
(Mell in Grance, 2011, str. 2).
Glede na potrebe lahko podjetja izberejo in preklopijo med različnimi
storitvenimi modeli. V primerjavi s konvencionalnimi rešitvami računal-
ništvo v oblaku podjetjem omogoča bistveno zmanjšanje stroškov. Ni po-
trebno vlagati vnaprej, saj podjetja plačajo le za storitve in sredstva, ki jih
dejansko uporabljajo. Hkrati se lahko operativni stroški znižajo s prožnim
zmanjševanjem virov, kadar slednji niso potrebni.
V času visokega podatkovnega prometa je mogoče zlahka razširiti vire
in tako omogočiti pokritost vrhov delovne obremenitve. Poleg prihrankov
pri stroških in večje prilagodljivosti imajo podjetja koristi od strokovnega
znanja ponudnikov računalništva v oblaku v smislu vzdrževanja in kiber-
netske varnosti, saj je zagotavljanje funkcionalnosti in varnosti podatkov
del njihove osnovne dejavnosti (Zhang idr. 2010, str. 7). Na splošno je ra-
čunalništvo v oblaku mogoče razumeti kot sredstvo za aplikacije i 4.0, saj
podjetjem ter zlasti malim in srednjim podjetjem zagotavlja računalniške
vire, ki jih potrebujejo za izvajanje aplikacij i 4.0.
Zaradi velikega števila pojavljajoče se terminologije v zvezi z i 4.0. se šte-
vilna podjetja pri obravnavi tega koncepta počutijo negotova. V nadaljeva-
nju bo podan kratek pregled in celovito razlikovanje med vizijami in teh-
nologijami, povezanimi z i 4.0. Ena od osrednjih vizij industrije 4.0 je zdru-
žitev fizičnega in virtualnega sveta, ki se lahko uresniči s t. i. kibernetsko-
fizičnimi sistemi (k f s) (Vogel-Heuser idr., 2016, str. 58). k f s opisuje za-
misel o združevanju kibernetskih in fizičnih predmetov, da bi oblikovali
sodelujoče in interakcijske entitete. Fizični predmeti se nanašajo na vse
naravne ali človeške elemente, kot so surovine, tehnične naprave, zgradbe,
49
