Page 52 - Model SMeART in smernice za poslovno sodelovanje med univerzo in gospodarstvom
P. 52
tin Westbomke
cije o fizičnem okolju predmeta usklajene z modeli domen, ki so sposobni
modelirati medsebojne odnose in izvesti možne ukrepe. Dejanska situaci-
ja zahteva upoštevanje večkratnih interakcijskih spremenljivk: upošteva-
ti je potrebno vse akterje, predmete in človeška bitja ter njihovo vedenje.
Problematičen vidik je vrednotenje nasprotujočih si ciljev; npr. avtonomno
vozilo, ki bi lahko rešilo življenja svojih potnikov, lahko hkrati ogrozi pe-
šce. Drug obetaven pristop je uporaba umetne inteligence (ai) (Geisberger
in Broy, 2012b). Umetna inteligenca je znanost o strojih, ki izvajajo nalo-
ge, ki zahtevajo inteligenco, kadar jih izvaja človek. Čeprav zveni kot vizija
prihodnosti, jo različne aplikacije že uporabljajo: tu je npr. napredna po-
trošniška elektronika, kot so prilagodljive slušalke, ki lahko analizirajo in
zmanjšajo zunanji hrup. Sistemi za spremljanje na osnovi kamere lahko za-
znajo in poročajo o nevarnih situacijah na javnih mestih. V medicinskem
sektorju lahko operacije z visokim tveganjem potekajo z visoko natančni-
mi robotskimi rokami (Dengel, 2011, str. 391).
Sodelovanje in pogajanja: Da bi lahko razvili svoj polni potencial, zahte-
vajo k fs sposobnost sodelovanja in pogajanj. Cilj je usklajevanje različnih
k fs v realnem času, da se lahko zagotovijo nemoteni procesi in kolektiv-
no, ciljno usmerjeno obnašanje. Tehnična podlaga za sodelovanje različ-
nih k fs so večagentni sistemi (va s). Izraz »agent« se nanaša na program-
ski modul, ki lahko deluje samostojno. Interakcije z okolico potekajo pre-
ko senzorjev in aktuatorjev. Z uporabo metod umetne inteligence agen-
ti dobijo naloge, ki so usmerjene k reševanju problemov. V va s številni
agenti sodelujejo z drugimi sredstvi, da bi našli optimalno rešitev (Geis-
berger in Broy, 2012b). Ker so tradicionalni, centralizirani nadzorni siste-
mi prepočasni za prožno odzivanje na spremembe v proizvodnji, si va s
in k fs na splošno prizadevajo decentraliziran pristop, ki omogoča uskla-
jevanje procesov v realnem času, kot so načrtovanje proizvodnje, dodelje-
vanje sredstev, načrtovanje proizvodnje in nadzor (Monostori idr., 2006).
Primer uporabe va s za oblikovanje prilagodljive strategije razporejanja:
va s se lahko odzove na nepričakovane dogodke, kot je strojna okvara, in
samodejno prilagodi pretok materiala (Kouiss idr., 1997).
Interakcija človek – stroj: Kljub avtonomnim robotom in samoorganizi-
rajočim procesom imajo ljudje ključno vlogo v i 4.0. Cilj ni izključitev člove-
ških operaterjev, cilj i 4.0 je optimizirati procese in pomagati zaposlenim,
da dosežejo vrhunsko ustvarjanje vrednosti. k fs lahko ljudi med proizvo-
dnjo podpirajo na različne načine: prvič, lahko zagotovijo ustrezne infor-
macije o proizvodnih procesih, ki zaposlenim omogočajo, da v realnem ča-
su spremljajo procese in po potrebi posredujejo. Človeška bitja so vedno
52
cije o fizičnem okolju predmeta usklajene z modeli domen, ki so sposobni
modelirati medsebojne odnose in izvesti možne ukrepe. Dejanska situaci-
ja zahteva upoštevanje večkratnih interakcijskih spremenljivk: upošteva-
ti je potrebno vse akterje, predmete in človeška bitja ter njihovo vedenje.
Problematičen vidik je vrednotenje nasprotujočih si ciljev; npr. avtonomno
vozilo, ki bi lahko rešilo življenja svojih potnikov, lahko hkrati ogrozi pe-
šce. Drug obetaven pristop je uporaba umetne inteligence (ai) (Geisberger
in Broy, 2012b). Umetna inteligenca je znanost o strojih, ki izvajajo nalo-
ge, ki zahtevajo inteligenco, kadar jih izvaja človek. Čeprav zveni kot vizija
prihodnosti, jo različne aplikacije že uporabljajo: tu je npr. napredna po-
trošniška elektronika, kot so prilagodljive slušalke, ki lahko analizirajo in
zmanjšajo zunanji hrup. Sistemi za spremljanje na osnovi kamere lahko za-
znajo in poročajo o nevarnih situacijah na javnih mestih. V medicinskem
sektorju lahko operacije z visokim tveganjem potekajo z visoko natančni-
mi robotskimi rokami (Dengel, 2011, str. 391).
Sodelovanje in pogajanja: Da bi lahko razvili svoj polni potencial, zahte-
vajo k fs sposobnost sodelovanja in pogajanj. Cilj je usklajevanje različnih
k fs v realnem času, da se lahko zagotovijo nemoteni procesi in kolektiv-
no, ciljno usmerjeno obnašanje. Tehnična podlaga za sodelovanje različ-
nih k fs so večagentni sistemi (va s). Izraz »agent« se nanaša na program-
ski modul, ki lahko deluje samostojno. Interakcije z okolico potekajo pre-
ko senzorjev in aktuatorjev. Z uporabo metod umetne inteligence agen-
ti dobijo naloge, ki so usmerjene k reševanju problemov. V va s številni
agenti sodelujejo z drugimi sredstvi, da bi našli optimalno rešitev (Geis-
berger in Broy, 2012b). Ker so tradicionalni, centralizirani nadzorni siste-
mi prepočasni za prožno odzivanje na spremembe v proizvodnji, si va s
in k fs na splošno prizadevajo decentraliziran pristop, ki omogoča uskla-
jevanje procesov v realnem času, kot so načrtovanje proizvodnje, dodelje-
vanje sredstev, načrtovanje proizvodnje in nadzor (Monostori idr., 2006).
Primer uporabe va s za oblikovanje prilagodljive strategije razporejanja:
va s se lahko odzove na nepričakovane dogodke, kot je strojna okvara, in
samodejno prilagodi pretok materiala (Kouiss idr., 1997).
Interakcija človek – stroj: Kljub avtonomnim robotom in samoorganizi-
rajočim procesom imajo ljudje ključno vlogo v i 4.0. Cilj ni izključitev člove-
ških operaterjev, cilj i 4.0 je optimizirati procese in pomagati zaposlenim,
da dosežejo vrhunsko ustvarjanje vrednosti. k fs lahko ljudi med proizvo-
dnjo podpirajo na različne načine: prvič, lahko zagotovijo ustrezne infor-
macije o proizvodnih procesih, ki zaposlenim omogočajo, da v realnem ča-
su spremljajo procese in po potrebi posredujejo. Človeška bitja so vedno
52
