Page 412 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 412
opereta med obema svetovnima vojnama
ške ideološke komisije Partije, je bil za vodjo slovenske imenovan prav Bo-
ris Ziherl. Partija je tedaj še zaostrila odnos do novih pojavov v kulturi in
do kritik na račun ideologije ter močneje podprla »delavsko« kot protiutež
»vrhunski« kulturi.«74
Očitno je bil zelo dolgo Boris Ziherl75 tista ključna osebnost, katere-
ga odnos do ideološko spornih umetniških praks je imel še leta 1963 zelo
močan vpliv na slovenske kulturnike. Kot visok partijski in državni funkci-
onar in eden glavnih komunističnih ideologov je po vzoru iz Stalinove Sov-
jetske zveze vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti.
Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih
postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvoj
ni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev.
Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil
za 'kapitalistično umetnost'.76
Zanimive so naslednje podrobnosti iz njegove biografije. Takoj po voj-
ni je bil predstavnik CK KPJ v Moskvi, član agitpropa (1947–49) CK KPJ in
eno leto urednik glasila Informbiroja, zato se je sprva postavil na Stalino-
vo stran in z velikimi težavami so ga prepričali (Kidrič osebno), naj si pre-
misli (V. Dedijer).77 Zaradi tega naj bi moral po nezanesljivih podatkih celo
na »prevzgojo« na Goli otok.78 Veljal je za trdega zagovornika socrealizma,
v kulturni politiki pa za 'ždanovca', pokazal je teoretično trdnost in ideo-
74 »Sledile so afere v letih 1956 in 1957: odstranitev igre Jožeta Javorška iz repertoarja
Drame SNG, ukinitev literarnih revij Bori in Beseda ter ukinitev treh gledališč – kranj
skega, koprskega in ptujskega.« Ibid., 5–6.
75 Boris Ziherl, slovenski publicist, politik, marksistični filozof in sociolog, * 25. sep-
tember 1910, Trst, † 11. februar 1976, Ljubljana. Neda Pagon, »Ziherl, Boris (1910–
1976)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013), http://www.slovenska-biografija.si/ose-
ba/sbi868215/#slovenski-biografski-leksikon.
76 »Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Zvestobo
marksističnemu idejno teoretskemu modelu je branil v številnih polemikah, zlasti od
mevne in zgodovinsko pomembne so nekatere z idealističnimi filozofi (A. Ušeničnik,
F. Veber idr.), po vojni o umetnosti in ideologiji, književnosti in miselnosti (polemika
z J. Vidmarjem 1956–7), realizmu v umetnosti, dekadenci, eksistencializmu idr.«. Pa-
gon, »Ziherl, Boris (1910–1976)«.
77 Ibid.
78 Prim. A. S., »Objavili imena 16.000 zaprtih na Golem otoku po informbirojevskem
sporu«, MMC RTV SLO, https://www.rtvslo.si/slovenija/objavili-imena-16-000-za-
prtih-na-golem-otoku-po-informbirojevskem-sporu/326881.
410
ške ideološke komisije Partije, je bil za vodjo slovenske imenovan prav Bo-
ris Ziherl. Partija je tedaj še zaostrila odnos do novih pojavov v kulturi in
do kritik na račun ideologije ter močneje podprla »delavsko« kot protiutež
»vrhunski« kulturi.«74
Očitno je bil zelo dolgo Boris Ziherl75 tista ključna osebnost, katere-
ga odnos do ideološko spornih umetniških praks je imel še leta 1963 zelo
močan vpliv na slovenske kulturnike. Kot visok partijski in državni funkci-
onar in eden glavnih komunističnih ideologov je po vzoru iz Stalinove Sov-
jetske zveze vplival na oblikovanje nove, socialistične umetnosti.
Ob ocenjevanju slovenske umetnosti je izhajal iz normativnih
postavk sovjetskih estetikov. Menil je, da so se slovenski predvoj
ni umetniki ločili od ljudstva in služili le zabavi vladajočih slojev.
Umetnost predvojnih slovenskih ustvarjalcev je zatrl in jo označil
za 'kapitalistično umetnost'.76
Zanimive so naslednje podrobnosti iz njegove biografije. Takoj po voj-
ni je bil predstavnik CK KPJ v Moskvi, član agitpropa (1947–49) CK KPJ in
eno leto urednik glasila Informbiroja, zato se je sprva postavil na Stalino-
vo stran in z velikimi težavami so ga prepričali (Kidrič osebno), naj si pre-
misli (V. Dedijer).77 Zaradi tega naj bi moral po nezanesljivih podatkih celo
na »prevzgojo« na Goli otok.78 Veljal je za trdega zagovornika socrealizma,
v kulturni politiki pa za 'ždanovca', pokazal je teoretično trdnost in ideo-
74 »Sledile so afere v letih 1956 in 1957: odstranitev igre Jožeta Javorška iz repertoarja
Drame SNG, ukinitev literarnih revij Bori in Beseda ter ukinitev treh gledališč – kranj
skega, koprskega in ptujskega.« Ibid., 5–6.
75 Boris Ziherl, slovenski publicist, politik, marksistični filozof in sociolog, * 25. sep-
tember 1910, Trst, † 11. februar 1976, Ljubljana. Neda Pagon, »Ziherl, Boris (1910–
1976)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013), http://www.slovenska-biografija.si/ose-
ba/sbi868215/#slovenski-biografski-leksikon.
76 »Zavzemal se je za uveljavitev sovjetske umetnosti v prvih letih po vojni. Zvestobo
marksističnemu idejno teoretskemu modelu je branil v številnih polemikah, zlasti od
mevne in zgodovinsko pomembne so nekatere z idealističnimi filozofi (A. Ušeničnik,
F. Veber idr.), po vojni o umetnosti in ideologiji, književnosti in miselnosti (polemika
z J. Vidmarjem 1956–7), realizmu v umetnosti, dekadenci, eksistencializmu idr.«. Pa-
gon, »Ziherl, Boris (1910–1976)«.
77 Ibid.
78 Prim. A. S., »Objavili imena 16.000 zaprtih na Golem otoku po informbirojevskem
sporu«, MMC RTV SLO, https://www.rtvslo.si/slovenija/objavili-imena-16-000-za-
prtih-na-golem-otoku-po-informbirojevskem-sporu/326881.
410
