Page 456 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 456
opereta med obema svetovnima vojnama
Josip Raha, hrvaški skladatelj češkega rodu (1902–1972) je že pred pri-
hodom v Slovenijo napisal nekaj operet, med službovanjem v Ljubljani pa še
Pesem ljubezni, ki je prišla na spored 5. aprila 1936. Govekar je napisal, da je
treba opereto posebej gojiti, in pozdravil tako novo delo: »Raha je komponi
ral z veliko rutino, pa tudi z vidno ljubeznijo na hrvatski in slovenski folklo
ri, v ritmu jazza in modnih plesov zgrajeno glasbo.«90
Pred začetkom poletja, 6. junija 1936, je bila premiera Lehárjeve Vese
le vdove. Dirigent, režiser in prevajalec Niko Štritof je prestavil dogajanje v
Gruzijo. Adamič ji je dal podnaslov »Opereta za starejšo generacijo v ljub
ljanski operi«.91 Ukmar je poudaril predvsem sodelovanje izkušenih oper-
nih pevcev, Ivana Levarja in Zlate Gjungjenac.92
V sezoni 1936/37 so bile na sporedu štiri operete, od tega tri čeških skla-
dateljev. Veselo revijalno opereto Pod to goro zeleno, katere premiera je bila
5. septembra 1936 kot otvoritvena predstava sezone, je uglasbil Jara Beneš.
Namen se je posrečil, ljudje so se dosti smejali, menda tudi iskre
no zabavali; gotovo je tudi, da se jim je vstopnina obilno izplača
la, saj se odrišče menjava kakor v kinu in predstava traja skoro do
pol 24,93
je nekoliko hudomušno zapisal Govekar. Podobno sta pisala tudi Ukmar94
in Adamič95.
17. septembra 1936 so izvedli operetko Dvojno knjigovodstvo avstrijske-
ga na Češkem rojenega skladatelja Bernarda Grüna. Govekar je podal uni-
čujočo sodbo: »Vse skupaj je gola prisiljenost brez duha in duše, zato za raz
vajenca prav za prav velik dolgčas.«96 Adamič je komentiral, da je »Grünova
90 Fr. G., »Krst domače operete 'Pesem ljubezni'«, Slovenski narod LXIX, št. 80 (7. april
1936): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3ZB0WD0.
91 č., »Kulturni pregled. Leharjeva 'Vesela vdova'«, Jutro XVII, št. 132 (9. junij 1936): 4,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-34F1V9XQ.
92 V. U., »Gledališče in koncerti. Franc Lehár: Vesela vdova«, Slovenec LXIV, št. 131a
(10. junij 1936): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KDPDXC7.
93 Fr. G., »Operetna novost: Pod to goro zeleno«, Slovenski narod LXIX, št. 204 (7. sep-
tember 1936): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DWZ22SZ8.
94 V. U., »Pod to goro zeleno …«, Slovenec LXIV, št. 206a (9. september 1936): 3, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-I2OG9G8J.
95 č., »Kulturni pregled. Češka opereta v ljubljanski operi«, Jutro XVII, št. 209 (10. sep-
tember 1936): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PKQXMCLP.
96 Fr. G., »Rijavec in Lubejeva v naši operi«, Slovenski narod LXIX, št. 215 (21. septem-
ber 1936): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWEOYWUT.
454
Josip Raha, hrvaški skladatelj češkega rodu (1902–1972) je že pred pri-
hodom v Slovenijo napisal nekaj operet, med službovanjem v Ljubljani pa še
Pesem ljubezni, ki je prišla na spored 5. aprila 1936. Govekar je napisal, da je
treba opereto posebej gojiti, in pozdravil tako novo delo: »Raha je komponi
ral z veliko rutino, pa tudi z vidno ljubeznijo na hrvatski in slovenski folklo
ri, v ritmu jazza in modnih plesov zgrajeno glasbo.«90
Pred začetkom poletja, 6. junija 1936, je bila premiera Lehárjeve Vese
le vdove. Dirigent, režiser in prevajalec Niko Štritof je prestavil dogajanje v
Gruzijo. Adamič ji je dal podnaslov »Opereta za starejšo generacijo v ljub
ljanski operi«.91 Ukmar je poudaril predvsem sodelovanje izkušenih oper-
nih pevcev, Ivana Levarja in Zlate Gjungjenac.92
V sezoni 1936/37 so bile na sporedu štiri operete, od tega tri čeških skla-
dateljev. Veselo revijalno opereto Pod to goro zeleno, katere premiera je bila
5. septembra 1936 kot otvoritvena predstava sezone, je uglasbil Jara Beneš.
Namen se je posrečil, ljudje so se dosti smejali, menda tudi iskre
no zabavali; gotovo je tudi, da se jim je vstopnina obilno izplača
la, saj se odrišče menjava kakor v kinu in predstava traja skoro do
pol 24,93
je nekoliko hudomušno zapisal Govekar. Podobno sta pisala tudi Ukmar94
in Adamič95.
17. septembra 1936 so izvedli operetko Dvojno knjigovodstvo avstrijske-
ga na Češkem rojenega skladatelja Bernarda Grüna. Govekar je podal uni-
čujočo sodbo: »Vse skupaj je gola prisiljenost brez duha in duše, zato za raz
vajenca prav za prav velik dolgčas.«96 Adamič je komentiral, da je »Grünova
90 Fr. G., »Krst domače operete 'Pesem ljubezni'«, Slovenski narod LXIX, št. 80 (7. april
1936): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3ZB0WD0.
91 č., »Kulturni pregled. Leharjeva 'Vesela vdova'«, Jutro XVII, št. 132 (9. junij 1936): 4,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-34F1V9XQ.
92 V. U., »Gledališče in koncerti. Franc Lehár: Vesela vdova«, Slovenec LXIV, št. 131a
(10. junij 1936): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KDPDXC7.
93 Fr. G., »Operetna novost: Pod to goro zeleno«, Slovenski narod LXIX, št. 204 (7. sep-
tember 1936): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DWZ22SZ8.
94 V. U., »Pod to goro zeleno …«, Slovenec LXIV, št. 206a (9. september 1936): 3, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-I2OG9G8J.
95 č., »Kulturni pregled. Češka opereta v ljubljanski operi«, Jutro XVII, št. 209 (10. sep-
tember 1936): 7, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PKQXMCLP.
96 Fr. G., »Rijavec in Lubejeva v naši operi«, Slovenski narod LXIX, št. 215 (21. septem-
ber 1936): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWEOYWUT.
454
