Page 478 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 478
opereta med obema svetovnima vojnama
nosti v presoji lastnih sposobnosti32 razkrila vitalno glasbo, ki je je škoda ne
poznati. Tu pa tiči tudi najpomembnejši razlog za sedanjiške operetne iz-
kušnje. Tudi tiste s pisanjem novih libretov – ker se prvotni pač niso ohra-
nili. Večja slava glasbe je takega napora vredna. Česa drugega pa se skoraj-
da ne da več reči, ker če bi bilo mogoče z besedo povedati, kar je z muziko,
bi bila slednja odveč. To pa seveda ni in nič ne kaže, da bi kdaj lahko bila.
Bibliografija
-c. »Mariborske in okoliške novice. Nova slovenska opereta (iz razgovora z av-
torjem prof. Kozino«. Mariborski Večernik »Jutra« 16, št. 267 (23. novem-
ber 1935): 4. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9CCVRPE.
Csáky, Moritz. Ideologie der Operette und Wiener Moderne. Ein kulturhistori
scher Essay zur österreichischen Identität. Dunaj, Köln, Weimar: Böhlau,
1998.
Cvetko, Ciril. Marjan Kozina. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983.
Endler, Franz. Immer nur lächeln … Franz Lehár. Sein Leben – Sein Werk.
München: Wilhelm Heyne Velag, 1998.
Grdina, Igor. »Opereta ali peklenski nesmisel«. V: Moritz Csáky, Ideologija
operete in dunajska moderna, 253–71. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in
kulturo, 2001.
Grdina, Igor. »Kozinovo Dekle z Jadrana«. V Marjan Kozina: 2. mednarodni
simpozij o Marjanu kozini ob 100-letnici rojstva. Novo mesto, 29. in 30. III.
2007, urednik Primož Kuret, 35–49. Novo mesto: Glasbena šola Marjana
Kozine, 2007.
Heyworth, Peter, ur. Gespräche mit Klemperer, 2. izdaja. Frankfurt ob Majni:
S. Fischer Verlag, 1974.
Hoisel, Otmar. »Dr. Josip Ipavic«; Slovenski narod 54, št. 73 (1. april 1921): 1.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M34JCKVP.
Ipavec, Josip. Pismo Josipa Ipavca Richardu Batki. 18. oktober 1911. Hrani avtor.
Kerbler, Jurica. Ivo Tijardović. Šjor Ivine vedre note. Bjelovar: Prosvjeta, 1979.
Klotz, Volker. Operette. Porträt und Handbuch einer unerhörten Kunst.
München, Zürich: Piper, 1991.
Kracauer, Siegfried. Jacques Offenbach und das Paris seiner Zeit. Werke VIII.
Frankfurt ob Majni: Suhrkampf, 2005.
32 Kozina se v svojih pismih kaže kot zelo samozavesten; vero vase je v okolju, ki niti
najbolj nadarjenim ni priznavalo pravice do izjemnosti, včasih prekril z ironističnim
tonom svojih formulacij. Prim. Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, 39, 40, 45.
476
nosti v presoji lastnih sposobnosti32 razkrila vitalno glasbo, ki je je škoda ne
poznati. Tu pa tiči tudi najpomembnejši razlog za sedanjiške operetne iz-
kušnje. Tudi tiste s pisanjem novih libretov – ker se prvotni pač niso ohra-
nili. Večja slava glasbe je takega napora vredna. Česa drugega pa se skoraj-
da ne da več reči, ker če bi bilo mogoče z besedo povedati, kar je z muziko,
bi bila slednja odveč. To pa seveda ni in nič ne kaže, da bi kdaj lahko bila.
Bibliografija
-c. »Mariborske in okoliške novice. Nova slovenska opereta (iz razgovora z av-
torjem prof. Kozino«. Mariborski Večernik »Jutra« 16, št. 267 (23. novem-
ber 1935): 4. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9CCVRPE.
Csáky, Moritz. Ideologie der Operette und Wiener Moderne. Ein kulturhistori
scher Essay zur österreichischen Identität. Dunaj, Köln, Weimar: Böhlau,
1998.
Cvetko, Ciril. Marjan Kozina. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983.
Endler, Franz. Immer nur lächeln … Franz Lehár. Sein Leben – Sein Werk.
München: Wilhelm Heyne Velag, 1998.
Grdina, Igor. »Opereta ali peklenski nesmisel«. V: Moritz Csáky, Ideologija
operete in dunajska moderna, 253–71. Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in
kulturo, 2001.
Grdina, Igor. »Kozinovo Dekle z Jadrana«. V Marjan Kozina: 2. mednarodni
simpozij o Marjanu kozini ob 100-letnici rojstva. Novo mesto, 29. in 30. III.
2007, urednik Primož Kuret, 35–49. Novo mesto: Glasbena šola Marjana
Kozine, 2007.
Heyworth, Peter, ur. Gespräche mit Klemperer, 2. izdaja. Frankfurt ob Majni:
S. Fischer Verlag, 1974.
Hoisel, Otmar. »Dr. Josip Ipavic«; Slovenski narod 54, št. 73 (1. april 1921): 1.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M34JCKVP.
Ipavec, Josip. Pismo Josipa Ipavca Richardu Batki. 18. oktober 1911. Hrani avtor.
Kerbler, Jurica. Ivo Tijardović. Šjor Ivine vedre note. Bjelovar: Prosvjeta, 1979.
Klotz, Volker. Operette. Porträt und Handbuch einer unerhörten Kunst.
München, Zürich: Piper, 1991.
Kracauer, Siegfried. Jacques Offenbach und das Paris seiner Zeit. Werke VIII.
Frankfurt ob Majni: Suhrkampf, 2005.
32 Kozina se v svojih pismih kaže kot zelo samozavesten; vero vase je v okolju, ki niti
najbolj nadarjenim ni priznavalo pravice do izjemnosti, včasih prekril z ironističnim
tonom svojih formulacij. Prim. Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, 39, 40, 45.
476
