Page 477 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 477
operetna izkušnja
reje vtisnejo v spomin kot običajnosti. V odrski verziji Majde se je Kozina
oddaljil tudi od zvena klasičnega orkestra: stavil je na paradigmo sočasne
šlagerske glasbe, ki je bila ritmično dovolj pestra, in trobilno obarvanega
zvoka. Ni pa bilo neposredne naslonitve na vsak dan vplivnejšo ameriško
jazzovsko tradicijo z blue notami. Delak, ki je leta 1932 ljubljanskem gleda-
lišču režiral enakemu tipu operete pripadajočo Gregorčevo Eriko, je dobro
poznal sočasno srednjeevropsko, deloma pa tudi francosko gledališko pra-
kso; skladatelju je bil gotovo zelo ustrezen sodelavec. Celo svetovalec. Re-
zultat ni izostal: mariborskemu odru namenjena verzija Majde je, kakor je
pokazalo avtorjevo preigravanje odlomkov iz nje pred pomembnimi gle-
dališkimi faktorji na Dunaju, gotovo bila sposobna življenja tudi v mnogo
večjem teatru od tistega v mestu ob Dravi.
Novomeška izvedba Majde leta 2001, za katero sem po starih moti-
vih pripravil novi libreto, je prvenstveno izhajala iz potreb glasbene šole, ki
nosi Kozinovo ime. Naloga takšne ustanove je učence pripraviti na najra-
zličnejše – bodisi karierne bodisi ljubiteljske – poti po muzikalnem svetu.
Gojenci morajo biti vešči tako solističnega nastopanja kot soigre v orkestru,
in to v vseh položajih oziroma situacijah, od koncertnih do (pod)odrskih.30
Po drugi strani pa je šlo tudi za poklon Kozini in njegovemu opusu na jav-
nosti najmanj znanem področju.31 In skladatelj je tudi tu imel marsikaj po-
vedati. Z nekakšnim komprimiranim povzetkom opernega železnega re-
pertoarja v finalu drugega dejanja Majde je opozoril na veliko asimilativno
moč operete, s ponovitvijo in hkrati sporočilnim zasukom paradnega tan-
ga v zadnji točki partiture pa je pokazal globoko razumevanje odrske in
glasbene psihologije ter tudi narave plesa, katerega markantni ritem je upo-
rabil. Po mnogih letih satirično oziroma parodistično mišljene evokacije
seveda niso več delovale ironistično in distancirajoče, toliko zanimivejše pa
so postale kot nekak zvočni palimpsest. Izvedba je poleg avtorjeve ozemlje-
30 Novomeški simfonični orkester je v času, ko sem mu imel priložnost svetovati pri iz-
biri repertoarja, sistematično »zavzemal« vedno nova področja; ob gojenju različnih
vrst simfonične, revijske in filmske glasbe je bila cilj izvedba opere, simfonije in kon-
certa kot najrazsežnejših in najkompleksnejših oblik. Izpolnjevanje programa, ki je
primarno sledil glasbenopedagoškim ciljem, je bilo opuščeno tik pred njegovo iz-
polnitvijo. Svetovna premiera Parmove operete Ženin v zagati je bila zadnja stopni-
ca pred dosego etapnega cilja. Nadaljevanje bi šlo v smer slogovne širitve repertoar-
ja in izkušenj.
31 Partituro Kozinove operete Majda je ohranil Primož Kuret, ki jo je dobil od avtorja.
Slednji je po drugi svetovni vojni menil, da njegovo delo nikoli več ne bo izvedeno.
475
reje vtisnejo v spomin kot običajnosti. V odrski verziji Majde se je Kozina
oddaljil tudi od zvena klasičnega orkestra: stavil je na paradigmo sočasne
šlagerske glasbe, ki je bila ritmično dovolj pestra, in trobilno obarvanega
zvoka. Ni pa bilo neposredne naslonitve na vsak dan vplivnejšo ameriško
jazzovsko tradicijo z blue notami. Delak, ki je leta 1932 ljubljanskem gleda-
lišču režiral enakemu tipu operete pripadajočo Gregorčevo Eriko, je dobro
poznal sočasno srednjeevropsko, deloma pa tudi francosko gledališko pra-
kso; skladatelju je bil gotovo zelo ustrezen sodelavec. Celo svetovalec. Re-
zultat ni izostal: mariborskemu odru namenjena verzija Majde je, kakor je
pokazalo avtorjevo preigravanje odlomkov iz nje pred pomembnimi gle-
dališkimi faktorji na Dunaju, gotovo bila sposobna življenja tudi v mnogo
večjem teatru od tistega v mestu ob Dravi.
Novomeška izvedba Majde leta 2001, za katero sem po starih moti-
vih pripravil novi libreto, je prvenstveno izhajala iz potreb glasbene šole, ki
nosi Kozinovo ime. Naloga takšne ustanove je učence pripraviti na najra-
zličnejše – bodisi karierne bodisi ljubiteljske – poti po muzikalnem svetu.
Gojenci morajo biti vešči tako solističnega nastopanja kot soigre v orkestru,
in to v vseh položajih oziroma situacijah, od koncertnih do (pod)odrskih.30
Po drugi strani pa je šlo tudi za poklon Kozini in njegovemu opusu na jav-
nosti najmanj znanem področju.31 In skladatelj je tudi tu imel marsikaj po-
vedati. Z nekakšnim komprimiranim povzetkom opernega železnega re-
pertoarja v finalu drugega dejanja Majde je opozoril na veliko asimilativno
moč operete, s ponovitvijo in hkrati sporočilnim zasukom paradnega tan-
ga v zadnji točki partiture pa je pokazal globoko razumevanje odrske in
glasbene psihologije ter tudi narave plesa, katerega markantni ritem je upo-
rabil. Po mnogih letih satirično oziroma parodistično mišljene evokacije
seveda niso več delovale ironistično in distancirajoče, toliko zanimivejše pa
so postale kot nekak zvočni palimpsest. Izvedba je poleg avtorjeve ozemlje-
30 Novomeški simfonični orkester je v času, ko sem mu imel priložnost svetovati pri iz-
biri repertoarja, sistematično »zavzemal« vedno nova področja; ob gojenju različnih
vrst simfonične, revijske in filmske glasbe je bila cilj izvedba opere, simfonije in kon-
certa kot najrazsežnejših in najkompleksnejših oblik. Izpolnjevanje programa, ki je
primarno sledil glasbenopedagoškim ciljem, je bilo opuščeno tik pred njegovo iz-
polnitvijo. Svetovna premiera Parmove operete Ženin v zagati je bila zadnja stopni-
ca pred dosego etapnega cilja. Nadaljevanje bi šlo v smer slogovne širitve repertoar-
ja in izkušenj.
31 Partituro Kozinove operete Majda je ohranil Primož Kuret, ki jo je dobil od avtorja.
Slednji je po drugi svetovni vojni menil, da njegovo delo nikoli več ne bo izvedeno.
475
