Page 475 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 475
operetna izkušnja
predstave, ki naj ne bi bistveno zaostajale za tistimi ob gledališki izvedbi.
Delo je, skratka, moralo kot radijska glasbena igra zgolj s svojo zvočno raz-
sežnostjo povedati to, kar je pozneje tudi s sceno, gibom in plesom. Pre-
delava prve variante v klasični uprizoritvi namenjeno opereto je od skla-
datelja terjala kar nekaj razmisleka. Predvsem je bilo treba najti prostor za
»balet«.22
Ohranjeno notno gradivo Kozinove Majde dokazuje, da je avtor svoje
delo štel za povsem primerljivo s stvaritvami mojstrov žanra, saj se je v kla-
virskem izvlečku, ki ustreza orkestrski partituri, ohranil zgolj nemški pre-
vod besedila nekaterih – a, žal, ne vseh – glasbenih točk. Očitno je sklada-
telj zelo resno mislil »izvoziti« opereto na njeno matično območje ob lepi
modri Donavi. Kvalitativni standardi so bili v dunajskem vedrem glasbe-
nem gledališču vse do zadnjih mesecev Schuschniggovega režima jasno de-
finirani in večinoma ne samo spoštovani, temveč tudi upoštevani.23
A Kozina je pozneje izgubil interes za pripravo nemške verzije teksta
Majde, saj se je odločil za dunajski trg ustvariti povsem novo delo – Dekle
z Jadrana. Tako se je skušal postaviti ob bok Ivu Tijardoviću24 in Rudolfu
Karlu Kattniggu,25 ki sta med prvo in drugo svetovno vojno opereti uspeš-
no trasirala nove poti v postlehárjevski balkanski smeri. Toda Kozina, ki ga
je mikal položaj južnoslovanskega Kálmána, je uspel napisati samo začetek,
potem pa je dunajska glasbena scena, ki bi ji bila opereta namenjena, z An
schlußom izgubila suverenost. Skladatelj je vedel, da na območju, ki ga je že
pred marcem 1938 hitro zagrinjala zlovešča senca kljukastega križa, nima
česa iskati, saj je eden od libretistov Dekleta z Jadrana – bržčas pod prisi-
lo – emigriral iz Hitlerjeve Nemčije. Njegovo delo bi že v zadnjem obdobju
avstrofašistične republike skoraj zagotovo ne moglo biti izvedeno,26 saj si je
režim kanclerja Kurta von Schuschnigga v mesecih pred svojim propadom
prizadeval za modus vivendi z zastopniki uradnega in agenti podtalnega
22 -c., »Nova slovenska opereta«, 4. Majda ima balet v drugem dejanju, v št. 15, ki se
začne z duetom komičnega para. Ta točka je skladatelju delala preglavice, saj je le de-
loma ohranjena v klavirskem izvlečku, ki sledi orkestrski partituri. Rokopis na tem
mestu napotuje na slednjo, a v njej note za glasove nimajo podnapisanega teksta,
temveč samo začetne in končne replike.
23 Več o tem v: Igor Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, v Marjan Kozina: 2. medna
rodni simpozij o Marjanu kozini ob 100-letnici rojstva. Novo mesto, 29. in 30. III. 2007,
ur. Primož Kuret (Novo mesto: Glasbena šola Marjana Kozine, 2007), 39–44.
24 Jurica Kerbler, Ivo Tijardović. Šjor Ivine vedre note (Bjelovar: Prosvjeta, 1979); Klotz,
Operette, 660.
25 Wagner, Das grosse Operettenbuch, 125, 127–8.
26 Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, 47.
473
predstave, ki naj ne bi bistveno zaostajale za tistimi ob gledališki izvedbi.
Delo je, skratka, moralo kot radijska glasbena igra zgolj s svojo zvočno raz-
sežnostjo povedati to, kar je pozneje tudi s sceno, gibom in plesom. Pre-
delava prve variante v klasični uprizoritvi namenjeno opereto je od skla-
datelja terjala kar nekaj razmisleka. Predvsem je bilo treba najti prostor za
»balet«.22
Ohranjeno notno gradivo Kozinove Majde dokazuje, da je avtor svoje
delo štel za povsem primerljivo s stvaritvami mojstrov žanra, saj se je v kla-
virskem izvlečku, ki ustreza orkestrski partituri, ohranil zgolj nemški pre-
vod besedila nekaterih – a, žal, ne vseh – glasbenih točk. Očitno je sklada-
telj zelo resno mislil »izvoziti« opereto na njeno matično območje ob lepi
modri Donavi. Kvalitativni standardi so bili v dunajskem vedrem glasbe-
nem gledališču vse do zadnjih mesecev Schuschniggovega režima jasno de-
finirani in večinoma ne samo spoštovani, temveč tudi upoštevani.23
A Kozina je pozneje izgubil interes za pripravo nemške verzije teksta
Majde, saj se je odločil za dunajski trg ustvariti povsem novo delo – Dekle
z Jadrana. Tako se je skušal postaviti ob bok Ivu Tijardoviću24 in Rudolfu
Karlu Kattniggu,25 ki sta med prvo in drugo svetovno vojno opereti uspeš-
no trasirala nove poti v postlehárjevski balkanski smeri. Toda Kozina, ki ga
je mikal položaj južnoslovanskega Kálmána, je uspel napisati samo začetek,
potem pa je dunajska glasbena scena, ki bi ji bila opereta namenjena, z An
schlußom izgubila suverenost. Skladatelj je vedel, da na območju, ki ga je že
pred marcem 1938 hitro zagrinjala zlovešča senca kljukastega križa, nima
česa iskati, saj je eden od libretistov Dekleta z Jadrana – bržčas pod prisi-
lo – emigriral iz Hitlerjeve Nemčije. Njegovo delo bi že v zadnjem obdobju
avstrofašistične republike skoraj zagotovo ne moglo biti izvedeno,26 saj si je
režim kanclerja Kurta von Schuschnigga v mesecih pred svojim propadom
prizadeval za modus vivendi z zastopniki uradnega in agenti podtalnega
22 -c., »Nova slovenska opereta«, 4. Majda ima balet v drugem dejanju, v št. 15, ki se
začne z duetom komičnega para. Ta točka je skladatelju delala preglavice, saj je le de-
loma ohranjena v klavirskem izvlečku, ki sledi orkestrski partituri. Rokopis na tem
mestu napotuje na slednjo, a v njej note za glasove nimajo podnapisanega teksta,
temveč samo začetne in končne replike.
23 Več o tem v: Igor Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, v Marjan Kozina: 2. medna
rodni simpozij o Marjanu kozini ob 100-letnici rojstva. Novo mesto, 29. in 30. III. 2007,
ur. Primož Kuret (Novo mesto: Glasbena šola Marjana Kozine, 2007), 39–44.
24 Jurica Kerbler, Ivo Tijardović. Šjor Ivine vedre note (Bjelovar: Prosvjeta, 1979); Klotz,
Operette, 660.
25 Wagner, Das grosse Operettenbuch, 125, 127–8.
26 Grdina, »Kozinovo Dekle z Jadrana«, 47.
473
