Page 138 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 138
ksodus«: o tistih, ki odhajajo, tistih, ki ostajajo, in tistih, ki prihajajo
je bila edina družina, ki bi lahko, kako bi rekla, so malo znali, mogoče
malo, ampak so znali. Medtem ko vsi ostali, ki so prišli, so vsi govorili
slovensko, ti naši sosedje [. . .]. Ampak smo bili vedno v dobrih odno-
sih, tudi če se nismo razumeli [o učenju prvih slovenskih besed ob
stikih z otroci].
Čeprav je v dosedanjih pripovedih večinoma občutkov tujstva izviralo iz
neznanja novega jezika, tujstvo ni vezano le na jezikovno okolje ali drugač-
no mesto izvora. Okolje te lahko določi za tujca tudi iz drugih razlogov in
te posledično tudi izloči iz svoje skupnosti. O tem govori pričevanje ezula
iz Izole, ki se po izgubi službe ni mogel preživljati niti na tržnici, ker so ga
imeli za fašista.
Niti ni šlo za to, da bi jih prav kaj izgnali, ampak so morali oditi, če so
hoteli preživeti . . . So jih takorekoč ekonomsko onesposobili, so izgu-
bili službe [uradniki], potem so hoteli prodajat vsaj svojo zelenjavo z
vrta, pa je ni noben hotel kupit itd., skratka, so obubožali, so prav
tolkli lakoto in so spakirali in šli v Trst. Eden od bratov od te gospe se
zaradi žalosti, ker so morali zapustiti dom, nikoli več ni vrnil v Izolo,
čeprav živi v Mestrah [op. nekaj kilometrov stran].²²
Kot ugotavlja Simona Cerutti, nastanek tujstva ni odvisen le od geograf-
skega ali teritorialnega izvora, temveč izhaja iz nemoči za prevzem lokalne
pripadnosti oz. tega, da se na posameznika v določenem trenutku njego-
vega življenja gleda kot na tujca, s čimer se mu oteži popoln dostop do
lokalnih virov (Cerutti 2012; Baussant in Foscarini 2017). Kot bomo videli
v nadaljevanju o družbenih mejah, pa koncept tujstva tako kot identite-
ta ni fiksen, temveč se spreminja glede na spremembe družbeno-politične
realnosti.
Poročilo mešane slovensko-italijanske komisije med vzroki za nelago-
dnost istrskih Italijanov ob novi oblasti omenja tudi režimsko preganjanje
vere v primeru italijanske duhovščine, kar je tako nehote postalo raznaro-
dovalen element (Kacin Wohinz idr. 2001, 17). Zgodovinarji navajajo, da so
jugoslovanske oblasti izvajale pritiske nad italijansko govorečo duhovšči-
no, kar je doseglo vrh v napadu na nadškofa Trsta in Kopra Antoinia San-
tina med obiskom njegove škofije junija leta 1947 (Corni 2018, 61). Duhov-
niki so v očeh jugoslovanskih oblasti veljali za agente, ki vršijo propagando
²² Zgodbo mi je posredovala Martina Vovk po pričevanju svoje tete, ki je s tem gospodom
govorila.
136
je bila edina družina, ki bi lahko, kako bi rekla, so malo znali, mogoče
malo, ampak so znali. Medtem ko vsi ostali, ki so prišli, so vsi govorili
slovensko, ti naši sosedje [. . .]. Ampak smo bili vedno v dobrih odno-
sih, tudi če se nismo razumeli [o učenju prvih slovenskih besed ob
stikih z otroci].
Čeprav je v dosedanjih pripovedih večinoma občutkov tujstva izviralo iz
neznanja novega jezika, tujstvo ni vezano le na jezikovno okolje ali drugač-
no mesto izvora. Okolje te lahko določi za tujca tudi iz drugih razlogov in
te posledično tudi izloči iz svoje skupnosti. O tem govori pričevanje ezula
iz Izole, ki se po izgubi službe ni mogel preživljati niti na tržnici, ker so ga
imeli za fašista.
Niti ni šlo za to, da bi jih prav kaj izgnali, ampak so morali oditi, če so
hoteli preživeti . . . So jih takorekoč ekonomsko onesposobili, so izgu-
bili službe [uradniki], potem so hoteli prodajat vsaj svojo zelenjavo z
vrta, pa je ni noben hotel kupit itd., skratka, so obubožali, so prav
tolkli lakoto in so spakirali in šli v Trst. Eden od bratov od te gospe se
zaradi žalosti, ker so morali zapustiti dom, nikoli več ni vrnil v Izolo,
čeprav živi v Mestrah [op. nekaj kilometrov stran].²²
Kot ugotavlja Simona Cerutti, nastanek tujstva ni odvisen le od geograf-
skega ali teritorialnega izvora, temveč izhaja iz nemoči za prevzem lokalne
pripadnosti oz. tega, da se na posameznika v določenem trenutku njego-
vega življenja gleda kot na tujca, s čimer se mu oteži popoln dostop do
lokalnih virov (Cerutti 2012; Baussant in Foscarini 2017). Kot bomo videli
v nadaljevanju o družbenih mejah, pa koncept tujstva tako kot identite-
ta ni fiksen, temveč se spreminja glede na spremembe družbeno-politične
realnosti.
Poročilo mešane slovensko-italijanske komisije med vzroki za nelago-
dnost istrskih Italijanov ob novi oblasti omenja tudi režimsko preganjanje
vere v primeru italijanske duhovščine, kar je tako nehote postalo raznaro-
dovalen element (Kacin Wohinz idr. 2001, 17). Zgodovinarji navajajo, da so
jugoslovanske oblasti izvajale pritiske nad italijansko govorečo duhovšči-
no, kar je doseglo vrh v napadu na nadškofa Trsta in Kopra Antoinia San-
tina med obiskom njegove škofije junija leta 1947 (Corni 2018, 61). Duhov-
niki so v očeh jugoslovanskih oblasti veljali za agente, ki vršijo propagando
²² Zgodbo mi je posredovala Martina Vovk po pričevanju svoje tete, ki je s tem gospodom
govorila.
136
