Page 149 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 149
Kdo je ostal?
V teh življenjskih dilemah, ostati ali slediti množici, se tako iz raziskav
kot iz spominov zdi, da je množičnejše izseljevanje potekalo iz obalnih
mest. V diskusiji ob predstavitvi knjige Lucie Castelli (2018) o spominih
teh, ki so odšli, in teh, ki so ostali, je eden od slednjih povedal, da je večje
število ljudi odhajalo iz mest, ker niso bili vezani na zemljo tako kot kme-
tje, povrh pa so jim vzeli trgovine itd. Razlog, da se njegov oče ni odločil
za odhod, je bila prav kmetija, zemlja. O tem, zakaj je več ljudi odhajalo
iz mest kot iz vasi, italijanski domačin komentira, da ni bilo toliko strahu
zaradi medijev in sobivanja s Slovenci (»Nino e i suoi ricordi di Giusterna«
2009, 29):
Na podeželju ljudje niso imeli radia, ni bilo časopisov in odnosi s sose-
di Slovenci . . . So se poznali, se razumeli in tako ni bilo toliko strahu.
Nasprotno pa v Kopru, Izoli, Piranu [. . .].
Zanimivo je, da analiza dovolilnic iz okraja Koper kaže drugače. Med
4.160 nosilci dovolilnic, k čemur je potrebno prišteti 5.996 družinskih čla-
nov, je bilo največ kmetov, 1.197, ki jim je bilo težko se odtrgati od zemlje.
Sledilo je 722 gospodinj, 549 delavcev, 447 upokojenih in 129 ribičev (Gom-
bač 2005, 120). Sicer ne gre pozabiti, da je bilo veliko meščanov Kopra kme-
tov, saj so imeli posesti izven mesta, o čemer priča večina sogovornikov.
Zgornjim spominom pritrjuje tudi večina zgodovinskih raziskav, saj je bi-
lo, kot piše Aleksej Kalc (2019, 146, 149), največ italijanskega prebivalstva
urbanega, zato so bile posledice »eksodusa« najvidnejše v mestih, kjer se je
njihov delež med letoma 1945 in 1956 z 91 spustil na zgolj 10 .
Kdo je ostal?
Kot velja v splošno razširjenem prepričanju tako v Sloveniji kot Italiji, je
kar nekaj Italijanov v Istri ostalo zaradi ideoloških prepričanj, to je zaradi
vere v komunizem, socializem. Vittoria se tako v več intervjujih spominja
svojega očeta, ki je ostal kljub nasprotovanju svoje žene v globoki veri v
socializem, prepričan, da bo ta zmagal nad nacionalizmom. Bil je tudi par-
tizan, sin socialista, obsojenega na fašističnem sodišču v pokrajini Reggio
Emilia in umrlega v zaporu:
Moja mama je hotela oditi, po 51. je oddala prošnjo za optiranje, ho-
tela je oditi in moj oče kljub težavam s partijo ni hotel proč, absolutno
ne. Vedno je bil mnenja, da so to samo napake na poti v uveljavitvi
socializma, komunizma in da se bo prej ali slej uredilo, da ne more
147
V teh življenjskih dilemah, ostati ali slediti množici, se tako iz raziskav
kot iz spominov zdi, da je množičnejše izseljevanje potekalo iz obalnih
mest. V diskusiji ob predstavitvi knjige Lucie Castelli (2018) o spominih
teh, ki so odšli, in teh, ki so ostali, je eden od slednjih povedal, da je večje
število ljudi odhajalo iz mest, ker niso bili vezani na zemljo tako kot kme-
tje, povrh pa so jim vzeli trgovine itd. Razlog, da se njegov oče ni odločil
za odhod, je bila prav kmetija, zemlja. O tem, zakaj je več ljudi odhajalo
iz mest kot iz vasi, italijanski domačin komentira, da ni bilo toliko strahu
zaradi medijev in sobivanja s Slovenci (»Nino e i suoi ricordi di Giusterna«
2009, 29):
Na podeželju ljudje niso imeli radia, ni bilo časopisov in odnosi s sose-
di Slovenci . . . So se poznali, se razumeli in tako ni bilo toliko strahu.
Nasprotno pa v Kopru, Izoli, Piranu [. . .].
Zanimivo je, da analiza dovolilnic iz okraja Koper kaže drugače. Med
4.160 nosilci dovolilnic, k čemur je potrebno prišteti 5.996 družinskih čla-
nov, je bilo največ kmetov, 1.197, ki jim je bilo težko se odtrgati od zemlje.
Sledilo je 722 gospodinj, 549 delavcev, 447 upokojenih in 129 ribičev (Gom-
bač 2005, 120). Sicer ne gre pozabiti, da je bilo veliko meščanov Kopra kme-
tov, saj so imeli posesti izven mesta, o čemer priča večina sogovornikov.
Zgornjim spominom pritrjuje tudi večina zgodovinskih raziskav, saj je bi-
lo, kot piše Aleksej Kalc (2019, 146, 149), največ italijanskega prebivalstva
urbanega, zato so bile posledice »eksodusa« najvidnejše v mestih, kjer se je
njihov delež med letoma 1945 in 1956 z 91 spustil na zgolj 10 .
Kdo je ostal?
Kot velja v splošno razširjenem prepričanju tako v Sloveniji kot Italiji, je
kar nekaj Italijanov v Istri ostalo zaradi ideoloških prepričanj, to je zaradi
vere v komunizem, socializem. Vittoria se tako v več intervjujih spominja
svojega očeta, ki je ostal kljub nasprotovanju svoje žene v globoki veri v
socializem, prepričan, da bo ta zmagal nad nacionalizmom. Bil je tudi par-
tizan, sin socialista, obsojenega na fašističnem sodišču v pokrajini Reggio
Emilia in umrlega v zaporu:
Moja mama je hotela oditi, po 51. je oddala prošnjo za optiranje, ho-
tela je oditi in moj oče kljub težavam s partijo ni hotel proč, absolutno
ne. Vedno je bil mnenja, da so to samo napake na poti v uveljavitvi
socializma, komunizma in da se bo prej ali slej uredilo, da ne more
147
