Page 181 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 181
Kdo in od kod je prihajal? O novi demografski strukturi v Istri
Portorož, 1948 Sv. Marija na Krasu, 1948
republik v 60. in 70. letih opuščena. Iz njegovih pripovedi sicer ni jasno,
ampak zdi se, da so v nekem obdobju, omenja leto 1957, od prišlekov iz
drugih jugoslovanskih republik zahtevali zagotovilo o nastanitvi in zapo-
slitvi, čeprav tega od drugih nisem slišala.
A: Ja, tako je bilo. Načrtno je bilo, da so postavljali pogoj tisti, kako se
je pisal . . . [o imenih] Je bil matični urad in si moral prijaviti. Mogel
si se prijaviti samo, če si imel, si rekel, »Imam stanovanje«. Nato je on
najprej preveril, pri kom stanuješ, in tako dalje. . . Po katerem kriteri-
ju. Jaz sem stanoval pri ženi . . . Torej, če si to imel, je drugo vprašanje
bilo: »Ali imaš službo?« Če nisi imel, nisi mogel dobiti bivanje. In to
je bilo enih, vse tam dokler ni zaživljati Luka. In niso ti dali. Imeli so
kriterij – samo Slovenec. [O priseljevanju Hrvatov.]
K: Ja, ampak, če pravite, da so hoteli predvsem Slovence . . .
A: Potem, najprej niso gledali . . . Niso, ko je bila vojna uprava, ma sa-
mo, da pridejo, daj, daj, samo, da je naših . . . Bomo že ob popisu na-
pravili, da je toliko, razumete? Oni niso gledali. A potem, ko sem jaz
prišel, so že gledali. To je 57. So gledali, ja, čim manj, da pride »južnih
bratov«, tako so oni rekli. A potem, ko je Luka začela, tedaj Tomos . . .
Naenkrat ni več bilo domačih . . . Kaj bo en iz Maribora, iz Metalne
ali ne vem, kako se je ona pisala . . . Iz tam . . . Prišel tam, dol . . . Niti
stranišč nimajo. Nizki standard, sanitarni je bil izredno nizek.
Superiornega nacionalističnega odnosa do »južnjakov« z Balkana ni ob-
179
Portorož, 1948 Sv. Marija na Krasu, 1948
republik v 60. in 70. letih opuščena. Iz njegovih pripovedi sicer ni jasno,
ampak zdi se, da so v nekem obdobju, omenja leto 1957, od prišlekov iz
drugih jugoslovanskih republik zahtevali zagotovilo o nastanitvi in zapo-
slitvi, čeprav tega od drugih nisem slišala.
A: Ja, tako je bilo. Načrtno je bilo, da so postavljali pogoj tisti, kako se
je pisal . . . [o imenih] Je bil matični urad in si moral prijaviti. Mogel
si se prijaviti samo, če si imel, si rekel, »Imam stanovanje«. Nato je on
najprej preveril, pri kom stanuješ, in tako dalje. . . Po katerem kriteri-
ju. Jaz sem stanoval pri ženi . . . Torej, če si to imel, je drugo vprašanje
bilo: »Ali imaš službo?« Če nisi imel, nisi mogel dobiti bivanje. In to
je bilo enih, vse tam dokler ni zaživljati Luka. In niso ti dali. Imeli so
kriterij – samo Slovenec. [O priseljevanju Hrvatov.]
K: Ja, ampak, če pravite, da so hoteli predvsem Slovence . . .
A: Potem, najprej niso gledali . . . Niso, ko je bila vojna uprava, ma sa-
mo, da pridejo, daj, daj, samo, da je naših . . . Bomo že ob popisu na-
pravili, da je toliko, razumete? Oni niso gledali. A potem, ko sem jaz
prišel, so že gledali. To je 57. So gledali, ja, čim manj, da pride »južnih
bratov«, tako so oni rekli. A potem, ko je Luka začela, tedaj Tomos . . .
Naenkrat ni več bilo domačih . . . Kaj bo en iz Maribora, iz Metalne
ali ne vem, kako se je ona pisala . . . Iz tam . . . Prišel tam, dol . . . Niti
stranišč nimajo. Nizki standard, sanitarni je bil izredno nizek.
Superiornega nacionalističnega odnosa do »južnjakov« z Balkana ni ob-
179
