Page 178 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 178
»eksodusu«? O prenovi istrske družbe, družbenih odnosih in dediščini
je bila izjava Miroslava iz Kranja, ki je bil po prisilnem služenju nemške
vojske, prebegu k Angležem v Normandiji, ujetništvu in vrnitvi prek pre-
komorskih brigad kot mlad učitelj na lastno željo leta 1946 poslan v cono
B st o z namenom vzpostavitve slovenskega šolstva. Pozornost je zbudila
njegova pripomba, da so bila učiteljska mesta v istrskih mestih rezervirana
le za privilegirance, to je tržaške Slovence ali učitelje z izkušnjami:
M: Ko sem vojsko odslužu, sem se javu na ta tečaj pedagoški v Kranju
in potem se nas je odločilo, okol 25 [od 60-ih], da gremo na Primorsko.
In v glavnem so to bili aktivisti nob, pa bivši partizani [. . .]. Pol sem
ta tečaj končou, pol pa na Primorsko, smo se javili prostovoljno.
K: Aja prostovoljno, in zakaj na Primorsko, ste slišali al kaj. [O osvo-
boditvi Istre.]
M: In človk je mlad pa kaj jst vem, povn tistih idej, ane, in gremo dol,
da nekako to šolstvo obnovimo.
K: Aha ok, v bistvu vedlo se je, da so v Istri rabli ljudi.
M: Ja, dol ni blo, dol ni blo šolanih ljudi, ni bilo, lahko rečeš. Če je bil
eden, dva, to je blo velik, to u glavnem to so bili kmetje, pa kar jih je
delalo po onim tovarnah v Izoli, so bile te tovarne rib [o prevladujo-
čih kmetih in delavcih]. To sem se javil za Primorsko. In pol so nas
razmetali po vaseh. Od kaj jst vem, v mesta noben ni prišou, mesto
je bilo rezervirano za izbrane ljudi, ja.
K: In kdo so bili ti izbrani ljudje?
M: Ja, kšni bivši Primorci, ki so v Sloveniji bili al šolniki al karkoli,
in pol so se vrnili na Primorsko. [. . .] To je že bila cona B in smo šli
potem, bili smo ta zadaj premeščeni proti hrvaški Istri.
O: A slovenski učitelji ste bili dol premeščeni na hrvaško stran.
M: Ja, dons je to Hrvaška. [. . .] Takrat pa še ni bila, takrat je pa spadala
še pod Koper. Jaz sem prišel v Sveti Anton. [. . .] Ja, tja sem prišel, eni
so šli v Dekane, ena je šla v Valdoltro, v šolo v bolnici za otroke, pol
eni so šli v Marezige, pa kaj je še tm ozadi, Pomjan, Babiči, pa tam
zadaj Šmarje [o drugih vaseh v notranjosti Istre]. Ja, samo po vaseh,
v mesta nisi prišel, v mesta so bili ali starejši ali učitelji, ali pa, recimo,
so bili tržaški Slovenci pa tko, taki so prišli v mesta.
K: Amm, ma mogoče tudi zato, ker so vedli tudi italijansko, takrat se
je še italijansko govorilo po mestih.
176
je bila izjava Miroslava iz Kranja, ki je bil po prisilnem služenju nemške
vojske, prebegu k Angležem v Normandiji, ujetništvu in vrnitvi prek pre-
komorskih brigad kot mlad učitelj na lastno željo leta 1946 poslan v cono
B st o z namenom vzpostavitve slovenskega šolstva. Pozornost je zbudila
njegova pripomba, da so bila učiteljska mesta v istrskih mestih rezervirana
le za privilegirance, to je tržaške Slovence ali učitelje z izkušnjami:
M: Ko sem vojsko odslužu, sem se javu na ta tečaj pedagoški v Kranju
in potem se nas je odločilo, okol 25 [od 60-ih], da gremo na Primorsko.
In v glavnem so to bili aktivisti nob, pa bivši partizani [. . .]. Pol sem
ta tečaj končou, pol pa na Primorsko, smo se javili prostovoljno.
K: Aja prostovoljno, in zakaj na Primorsko, ste slišali al kaj. [O osvo-
boditvi Istre.]
M: In človk je mlad pa kaj jst vem, povn tistih idej, ane, in gremo dol,
da nekako to šolstvo obnovimo.
K: Aha ok, v bistvu vedlo se je, da so v Istri rabli ljudi.
M: Ja, dol ni blo, dol ni blo šolanih ljudi, ni bilo, lahko rečeš. Če je bil
eden, dva, to je blo velik, to u glavnem to so bili kmetje, pa kar jih je
delalo po onim tovarnah v Izoli, so bile te tovarne rib [o prevladujo-
čih kmetih in delavcih]. To sem se javil za Primorsko. In pol so nas
razmetali po vaseh. Od kaj jst vem, v mesta noben ni prišou, mesto
je bilo rezervirano za izbrane ljudi, ja.
K: In kdo so bili ti izbrani ljudje?
M: Ja, kšni bivši Primorci, ki so v Sloveniji bili al šolniki al karkoli,
in pol so se vrnili na Primorsko. [. . .] To je že bila cona B in smo šli
potem, bili smo ta zadaj premeščeni proti hrvaški Istri.
O: A slovenski učitelji ste bili dol premeščeni na hrvaško stran.
M: Ja, dons je to Hrvaška. [. . .] Takrat pa še ni bila, takrat je pa spadala
še pod Koper. Jaz sem prišel v Sveti Anton. [. . .] Ja, tja sem prišel, eni
so šli v Dekane, ena je šla v Valdoltro, v šolo v bolnici za otroke, pol
eni so šli v Marezige, pa kaj je še tm ozadi, Pomjan, Babiči, pa tam
zadaj Šmarje [o drugih vaseh v notranjosti Istre]. Ja, samo po vaseh,
v mesta nisi prišel, v mesta so bili ali starejši ali učitelji, ali pa, recimo,
so bili tržaški Slovenci pa tko, taki so prišli v mesta.
K: Amm, ma mogoče tudi zato, ker so vedli tudi italijansko, takrat se
je še italijansko govorilo po mestih.
176
