Page 225 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 225
O pripadnosti in odnosu do okolja ter dediščine
Enak odpor do tega, da jih domačini etiketirajo za tujce, se odraža tudi
pri priseljencih iz južnih jugoslovanskih republik, ki se v Kopru kljub prise-
ljenski preteklosti počutijo »doma«. Tako izjavo, da »si tujc doma«, smo že
opazili pri priseljenki iz Albanije. Prav tako je poveden naslov filma Tujec
na svojem o priseljencih iz Bosne in Hercegovine v Kopru, ki ga je posnelo
društvo Behar (Baltić in Harčević Ćatić 2015). V intervjuju delavci povedo,
da se v Kopru ne počutijo tujci. Znano je, da je velik del sodobnega Kopra
moč pripisati povojni arhitekturi (Čebron Lipovec 2018; 2019). Zato lah-
ko razumemo trditev enega izmed priseljenih delavcev iz Bosne, da so oni,
delavci, zgradili »današnji« Koper, zato se tu ne počuti tujca, saj pravi, »mi
hodimo po svojem« (Baltić in Harčević Ćatić 2015, 15:33 min):
Mi smo delali gradnjo stanovanj, za Luko, izgradnjo Luke, delavci, za-
posleni, vse to smo mi izgradili. Zato se danes ne počutimo, da smo
mi tujci tu, mi smo to izgradili, mi hodimo po svojem! To je moja dru-
ga domovina in povezan sem s tem. A velika želja je vedno se vrniti v
rodni kraj, to je normalno.
Pred tem isti sogovornik še enkrat pove, da so tu njegove korenine, saj
so sem vložili samega sebe! »[O gradnji Luke Koper] To pomeni, sodelo-
vali smo, vložili sebe, veliko tega . . . Tu so naše korenine, kar se nas tiče!«
(Baltić in Harčević Ćatić 2015, 14:00 min). Tako kot je bilo pokazano pri
Italijanih, ki so se priselili iz Istre, so se tudi oni težko znašli med novimi
jeziki, predvsem v primeru italijanščine (Baltić in Harčević Ćatić 2015, 8:18
min):
A: Najbolj čudno mi je bilo tu, ko sem prišel, ta mešanica teh jezi-
kov . . . Težko sem obvladal.
B: Več je bilo slišati italijansko kot hrvaško. . .
Drugi priseljenec iz Bosne in Hercegovine pove, da je dom v Kopru bolj
občutil za dom kot svoj predhodni začasni dom na Nizozemskem, in razmi-
šlja, da človek poganja korenine v kraju, kjer živi (Baltić in Harčević Ćatić
2015, 16:04 min):
Imam občutek, da človek po malem pušča svoje korenine tu, kjer živi,
kjer deluje . . . Živel sem 12 let na Nizozemskem, ampak nikoli nisem
občutil svoje, kako bi rekel, prisotnosti tam, kot jo občutim tu, zares,
v Kopru in Sloveniji.
223
Enak odpor do tega, da jih domačini etiketirajo za tujce, se odraža tudi
pri priseljencih iz južnih jugoslovanskih republik, ki se v Kopru kljub prise-
ljenski preteklosti počutijo »doma«. Tako izjavo, da »si tujc doma«, smo že
opazili pri priseljenki iz Albanije. Prav tako je poveden naslov filma Tujec
na svojem o priseljencih iz Bosne in Hercegovine v Kopru, ki ga je posnelo
društvo Behar (Baltić in Harčević Ćatić 2015). V intervjuju delavci povedo,
da se v Kopru ne počutijo tujci. Znano je, da je velik del sodobnega Kopra
moč pripisati povojni arhitekturi (Čebron Lipovec 2018; 2019). Zato lah-
ko razumemo trditev enega izmed priseljenih delavcev iz Bosne, da so oni,
delavci, zgradili »današnji« Koper, zato se tu ne počuti tujca, saj pravi, »mi
hodimo po svojem« (Baltić in Harčević Ćatić 2015, 15:33 min):
Mi smo delali gradnjo stanovanj, za Luko, izgradnjo Luke, delavci, za-
posleni, vse to smo mi izgradili. Zato se danes ne počutimo, da smo
mi tujci tu, mi smo to izgradili, mi hodimo po svojem! To je moja dru-
ga domovina in povezan sem s tem. A velika želja je vedno se vrniti v
rodni kraj, to je normalno.
Pred tem isti sogovornik še enkrat pove, da so tu njegove korenine, saj
so sem vložili samega sebe! »[O gradnji Luke Koper] To pomeni, sodelo-
vali smo, vložili sebe, veliko tega . . . Tu so naše korenine, kar se nas tiče!«
(Baltić in Harčević Ćatić 2015, 14:00 min). Tako kot je bilo pokazano pri
Italijanih, ki so se priselili iz Istre, so se tudi oni težko znašli med novimi
jeziki, predvsem v primeru italijanščine (Baltić in Harčević Ćatić 2015, 8:18
min):
A: Najbolj čudno mi je bilo tu, ko sem prišel, ta mešanica teh jezi-
kov . . . Težko sem obvladal.
B: Več je bilo slišati italijansko kot hrvaško. . .
Drugi priseljenec iz Bosne in Hercegovine pove, da je dom v Kopru bolj
občutil za dom kot svoj predhodni začasni dom na Nizozemskem, in razmi-
šlja, da človek poganja korenine v kraju, kjer živi (Baltić in Harčević Ćatić
2015, 16:04 min):
Imam občutek, da človek po malem pušča svoje korenine tu, kjer živi,
kjer deluje . . . Živel sem 12 let na Nizozemskem, ampak nikoli nisem
občutil svoje, kako bi rekel, prisotnosti tam, kot jo občutim tu, zares,
v Kopru in Sloveniji.
223
