Page 227 - Hrobat Virloget, Katja. 2021. V tišini spomina: "eksodus" in Istra. Koper, Trst: Založba Univerze na Primorskem in Založništvo tržaškega tiska
P. 227
Dediščina in tradicija v Istri kot odraz družbenih sprememb
arhitektura je degradirana, zapuščena, neprimerno obnovljena, stanova-
nja ostajajo prazna, prevladujejo »vikendaška« stanovanja.
Po pripovedih je bil Piran izpraznjen kasneje, v 70., ko so se vsi, ki so si
to lahko privoščili, preselili v novozgrajena stanovanja v Lucijo, v starem
mestu pa so ostali le tisti, ki si tega niso mogli privoščiti, kar sicer velja za
večino starih mestnih jeder v socializmu tudi drugod po Sloveniji. Evgeni-
ja, priseljena iz notranjosti Slovenije, se spominja utesnjenosti in degradi-
ranega stanja stanovanj v Piranu, zaradi česar so vsi želeli v novozgrajena
stanovanja v Luciji:
Saj jaz sem bila eno leto v Piranu od ’73–’74 v tisti stari hiši. Pol sem
pa bila 10 let v Luciji. Takrat je bilo in biti v Luciji, v bloku, ne tle [v
Piranu] v starem, smrdljivem stanovanju. [. . .] Tako je bilo, takrat ni
bil Piran tak pred 40 leti, kot je danes. In jaz sem videla stanovanja –
cel dan luč, pogledaš skozi okno, vidiš v drugo kuhinjo, drugo sobo. In
takih stanovanj med ulicami je bilo cel kup. In vsak je komaj čakal to.
Kdor je mogel, je šel tja. [V Luciji:] Takrat se je veliko gradilo, so bili
vsi tisti bloki, šola [. . .]. In ti si šel iz slabšega stanovanja na boljše,
lepše. [Ob rojstvu otroka:] Sva iskala zamenjavo. Piran, niti mrtva,
ma niti mrtva.
Podobno je bilo slišati tudi v primeru Kopra, le kdor si ni mogel privo-
ščiti, je ostal v starih stanovanjih mestnega jedra. Danes v starih, precej
zapuščenih jedrih istrskih mest, predvsem Pirana in Kopra, prevladujejo
priseljenci iz južnih republik nekdanje Jugoslavije, večinoma ljudje delav-
skega sloja. Da danes v nekaterih severnoistrskih mestih prevladuje prise-
ljensko prebivalstvo »z Balkana« je razvidno tudi iz grafita v Piranu »Piran =
Mala Bosna«.¹³ Kot smo namreč že večkrat pokazali, se z oznako »Bosanci«
slabšalno označuje vse priseljence iz južnih republik nekdanje Jugoslavije.
Proces marginalizacije urbane dediščine je mogoče povezati s procesom
marginalizacije prebivalstva, ki živi v okolju te dediščine, torej v glavnem
priseljencev iz južnih republik nekdanje Jugoslavije. Njihova marginaliza-
cija se je poglobila z deklaracijo neodvisnosti Slovenije v 90. letih prejšnjega
stoletja, ko so doživeli globoko socialno marginalizacijo in postali »drugo-
razredni« državljani, mnogi med njimi tudi »izbrisani« iz registra sloven-
skih prebivalcev (Zorn in Lipovec Čebron 2008). Za razliko od Brežic, kjer
so priseljenci iz južnih republik nekdanje Jugoslavije predstavljali elito, vo-
¹³ Fotografija grafita je na naslovnici knjige Hrobat Virloget idr. (2016).
225
arhitektura je degradirana, zapuščena, neprimerno obnovljena, stanova-
nja ostajajo prazna, prevladujejo »vikendaška« stanovanja.
Po pripovedih je bil Piran izpraznjen kasneje, v 70., ko so se vsi, ki so si
to lahko privoščili, preselili v novozgrajena stanovanja v Lucijo, v starem
mestu pa so ostali le tisti, ki si tega niso mogli privoščiti, kar sicer velja za
večino starih mestnih jeder v socializmu tudi drugod po Sloveniji. Evgeni-
ja, priseljena iz notranjosti Slovenije, se spominja utesnjenosti in degradi-
ranega stanja stanovanj v Piranu, zaradi česar so vsi želeli v novozgrajena
stanovanja v Luciji:
Saj jaz sem bila eno leto v Piranu od ’73–’74 v tisti stari hiši. Pol sem
pa bila 10 let v Luciji. Takrat je bilo in biti v Luciji, v bloku, ne tle [v
Piranu] v starem, smrdljivem stanovanju. [. . .] Tako je bilo, takrat ni
bil Piran tak pred 40 leti, kot je danes. In jaz sem videla stanovanja –
cel dan luč, pogledaš skozi okno, vidiš v drugo kuhinjo, drugo sobo. In
takih stanovanj med ulicami je bilo cel kup. In vsak je komaj čakal to.
Kdor je mogel, je šel tja. [V Luciji:] Takrat se je veliko gradilo, so bili
vsi tisti bloki, šola [. . .]. In ti si šel iz slabšega stanovanja na boljše,
lepše. [Ob rojstvu otroka:] Sva iskala zamenjavo. Piran, niti mrtva,
ma niti mrtva.
Podobno je bilo slišati tudi v primeru Kopra, le kdor si ni mogel privo-
ščiti, je ostal v starih stanovanjih mestnega jedra. Danes v starih, precej
zapuščenih jedrih istrskih mest, predvsem Pirana in Kopra, prevladujejo
priseljenci iz južnih republik nekdanje Jugoslavije, večinoma ljudje delav-
skega sloja. Da danes v nekaterih severnoistrskih mestih prevladuje prise-
ljensko prebivalstvo »z Balkana« je razvidno tudi iz grafita v Piranu »Piran =
Mala Bosna«.¹³ Kot smo namreč že večkrat pokazali, se z oznako »Bosanci«
slabšalno označuje vse priseljence iz južnih republik nekdanje Jugoslavije.
Proces marginalizacije urbane dediščine je mogoče povezati s procesom
marginalizacije prebivalstva, ki živi v okolju te dediščine, torej v glavnem
priseljencev iz južnih republik nekdanje Jugoslavije. Njihova marginaliza-
cija se je poglobila z deklaracijo neodvisnosti Slovenije v 90. letih prejšnjega
stoletja, ko so doživeli globoko socialno marginalizacijo in postali »drugo-
razredni« državljani, mnogi med njimi tudi »izbrisani« iz registra sloven-
skih prebivalcev (Zorn in Lipovec Čebron 2008). Za razliko od Brežic, kjer
so priseljenci iz južnih republik nekdanje Jugoslavije predstavljali elito, vo-
¹³ Fotografija grafita je na naslovnici knjige Hrobat Virloget idr. (2016).
225
